Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Psihiater odgovarja f23.0 akutna polimorfna psihoza brez znakov shizofrenije

f23.0 akutna polimorfna psihoza brez znakov shizofrenije

Spoštovani,

na vas se obračam, ker mi nekaj stvari v zvezi z mojo diagnozo še vedno ni jasnih. Stara sem 34 let. Pred tremi leti sem pristala na psihiatriji zaradi psihoze (imela sem strašne paranoidne misli, da me hoče neka oseba ubiti in tudi občutke, da sem zunaj sebe, da nimam več stika s sabo, da se ne “slišim”, ter da se hočem sama ubiti, čeprav nisem imela samomorilnih misli, ter da sem bog, torej veličavne misli, mamo sem obtožila, da me hoče spremeniti v homoseksualko ipd). Takrat sem bila najprej na zaprtem oddelku en teden nato pa še na odprtem en teden, sama sem podpisala, da hočem domov. Nekaj časa sem še nato jemala predpisana zdravila zyprexo in prozac, potem pa sem jih svojevoljno prenehala jemati. Nekaj časa, par mesecev, je bilo vredu nato se je psihoza ponovila, (takrat sem imela občutke, da me hoče sodelavec ubiti, da mi vsi želijo nekaj slabega, povsod sem tudi videla kode, ki jih moram razvozlati saj so v zvezi z mojim poslanstvom, rešiti svet, imela sem občutke, da sem genij in jezus, tudi v pesmih na radiu sem slišala posebna sporočila namenjena meni, nisem pa imela občutkov, da si hočem kaj narediti.) Od tega je leto dni, takrat nisem bila hospitalizirana bila sem doma tri tedne nato pa znova odšla delat. V bistvu sem ves čas delala, delo sem opravljala normalno, le proti koncu nisem več zmogla, misli in občutkov je bilo preveč. Sedaj me zanima ali je moja diagnoza akutna polimorfna psihoza brez znakov shizofrenije še vedno aktualna, saj sem prebrala, da če se psihoza ponovi je treba diagnozo spremeniti? Rada bi tudi prenehala z jemanjem zdravil, ki jih od zadnje epizode jemljem redno (prozac in abilifiy 20 in 10mg) in me zanima, če se bo stvar ponovila? Kako zelo psihoza poškoduje možgane in ali je možno, da imam shizofrenijo? In ali antidepresivi in antipsihotiki vplivajo na možnost zanositve? Vnaprej hvala za vaš odgovor vesela bi bila tudi, če bi se javil kdo s podobno motnjo. Lep pozdrav 🙂

Pozdravljeni,

diagnoza ki ste jo dobila pomeni samo to, da ste imela psihozo, ki ni imela tipične znake za shizofrenijo. Pogosto se psihoza enači s shizofrenijo, pa to ni nikakor isto.
Psihoza je sindrom, skupek simptomov, ki se lahko pojavi kot posledica različnih bolezni. Torej, psihozo vidimo pri depresiji, bipolarni motnji, shizofreniji, kot posledica intoksikacije (mamila, alkohol), kot posledica abstinenčne krize, tudi pri različnih možganskih bolezni itn.

Pri prvi epizodi psihoze, pogosto ne vemo katera bolezen je provzročila bolezen, ali bolezen ni še dovolj “razvita”, da bi postavili natančno diagnozo, včasih pa je diagnoza veliko bolj jasna in to takoj.

Po prvi psihotični epizodi, običajno zdravljenje traja 1-3 leta, saj so raziskave pokazale, da s krajšim zdravljenjem tvegamo, da se epizoda ponovi (kar se je tudi pri vas iskazalo). Ponovitve psihoza si želimo preprečiti, saj psihoza na nek način “poškoduje” možgane in je večja verjetnost, da se bodo epizode ponavljale če je predhodnih epizod bilo več (podobno kot pri epilepsiji). Zato, če že, si želimo, da je psihodična epizoda samo ena (prva in zadnja). Seveda, to ni vedno mogoče.

Pri vas še ni jasno kaj provzroča psihozo. Ste morda imela občutna in nenavadna nihanja razpoloženja?

Kar se tiče zanositve, bi jaz stvari malo drugače gledala. Za nosečnost je zelo pomembno, da je bolezen v stablni fazi, že vsaj nekaj časa. V takoh primerih se nosečnost načrtuje, spremljajo jo timsko ginekolog in psihiater, saj je pogoj za zdravega otroka, zdrava mama. Naj vas najprej skrbi to, da sebe pozdravite toliko, da se lahko razmišlja tudi o zniževanju terapije.

Morda se bo javil nekdo z osebno izkušnjo, jaz pa imam zdaj trenutno na psihoterapiji gospo, ki je imela eno epizodo psihoze. Od te epizode je več kot 5 let. Ves čas jemlje zdravila, trenutno ima minimalni odmerek antipsihotika, ki ga ne želi opustiti zaradi strahu od ponovitve bolezni. Gospa je zaposlena, ima družino, normalno življenje, razmišlja tudi o zanositvi. Ne bom opisovala okoliščine njene psihoze, ampak trdno verjamem, da se pri njej psihoza ne bo ponovila. Torej, stvari niso tako črne kot izgledajo na prvi pogled.

Lep pozdrav,

[b]Daniela Fiket, dr.med. [/b] Specialistka psihiatrije Transakcijska analitičarka-svetovalka Inštitut Neocortex Kontakt: 070/607844 ali [email protected] http://psihoterapija-fiket.si

Spoštovana,

najprej hvala za vaš odgovor. Ja imela sem dneve, ko se mi ni nič dalo in potem, ko bi kar vse naenkrat. Tako sem naprimer imela obdobje, ko sem se ogromno ukvarjala s športom, potem me je vse minilo in sem se precej zredila. Vpisana sem bila na dve fakulteti, pa mi nobene ni uspelo dokončati, nekaj časa imam velik zagon, nato pa me čisto mine in samo “ždim”, so dnevi, ko mi še najosnovnejša opravila predstavljajo velik napor. Zdaj s terapijo je malo bolje, sem nekako bolj uravnotežena. Se pa ti moji vzponi in padci vlečejo že nekako od 20 leta.

Hvala in lep pozdrav.

Moj mož ima podobne probleme že 8 let. To je ena taka bolj redka diagnoza, vsak psihiater bi to zdravil drugače, nekateri predpisujejo razne koktejle zdravil.
Žal se psihoze rade ponavljajo, to je podobno kot pri shizofreniji, le 20 % pacientov ima eno samo epizodo in nato nobene več. Obstaja tudi ena knjiga nemškega profesorja, ki je proučil te kratkotrajne psihoze (Andreas Marneros: Acute and transient psychosis ali nekaj takega.)
Takole v enih petih letih je jasno, kako take bolezni potekajo, kako pogosto se ponavljajo, en vzorec se pokaže, ima pa ta bolezen dobro prognozo.

Največja neumnost, ki jo človek lahko stori, da na hitro opusti zdravila po daljšem jemanju, kajti tudi receptorji se nekako navadijo na ta zdravila in postanejo bolj občutljivi (supersenzibilni) in lahko pride do ponovitve tudi zaradi tega.
Nisem proti zdravilom, vendar 2 študije svetovne zdravstvene organizacije kažeta, da ima shizofrenija v nerazvitih državah (kjer je poraba antipsihotikov precej manjša) dvakrat boljši izid kot v razvitih državah. Pri nas morda 30% bolnikov zelo dobro funkcionira, tam pa kar 70%.Farmacevtsko industrijo ne zanimajo študije, kaj bo čez 10 let (takih študij je zelo malo), oni želijo prodati čimveč danes.Tudi dolgotrajno jemanje velikih odmerkov zdravil lahko poškoduje možgane.

Kar se zdravil tiče, je moja logika takšna: pri psihozi pomagajo antipsihotiki in če le-ti učinkujejo, ni treba nič drugega. Torej le eno zdravilo če je le mogoče in najmanjši še učinkovit odmerek.( Naša znanka, psihiatrinja, mi je enkrat razlagala, da ona v takih primerih predpiše 3 ali 4 zdravila…Dobro, da je šla v penzijo. ) Ugotovili smo,da psihozo ustavi Zyprexa 10 mg. Nekaj časa je jemal vzdrževalno terapijo Zyprexa 5 mg, potem je ugotovil, da deluje tudi polovičen odmerek. Potem smo ugotovili, da se poslabšanje vedno začne z motnjami spanja (zgodnje prebujanje) in sva uvedla dnevnik spanja in še, da se bolezen ponavlja vedno spomladi. Če pa začne zdravila jemati takoj ob prvih znakih poslabšanja, zadošča že Zyprexa 5mg, recimo en mesec. Če ugotoviš kakšni so znaki poslabšanja in če to lahko sam ali bližnje osebe opazijo, si na konju in seveda, če je človek toliko uvideven, da gre k zdravniku, ko ga bližnji opozorijo, da nekaj ne štima.

Poleg zyprexe so mu najprej predpisali nek stabilizator razpoloženja,ampak to ni bilo potrebno.
Najprej je prišlo do dveh hospitalizacij, sedaj pa si že dolgo časa bolnišnice ogledujemo le od zunaj.
V oni knjigi od Marnerosa piše, da se te psihoze začnejo ponavljati na 12 do 14 mesecev in to drži.
Večinoma pa ljudje s tako diagnozo odlično funkcionirajo.
Vzdrževalne terapije moj mož ne jemlje več,pač pa jemlje zyprexo 5mg kakšne 6 tednov, če se pokažejo kakšni znaki poslabšanja in nadaljuje z običajnim življenjem. Pravzaprav nihče ne opazi, da bi bilo kaj narobe. Seveda pa, če zdravil ne bi jemal, bi se poslabšalo in bi spet končal v bolnici. Tako,da nisem proti zdravilom , celo zelo navdušena sem nad njimi.

Torej Nastka, če so bile obe epizodi psihoze skoraj enaki in tako kratkotrajni, se jaz na Vašem mestu ne bi preveč sekirala.Najdite si dobrega psihiatra, ki bolj špara z zdravili, jemljite neko minimalno vzdrževalno dozo antipsihotika, hodite na redne kontrole in tecite tja, če Vi ali Vaši bližnji opazijo kaj nenavadnega in uživajte v življenju. Počasi boste ugotovili, kakšna zdravila pri Vas učinkujejo in potem ni problem, tudi , če se ponovi. Boste pač ostali 2 tedna doma enako, kot če bi imeli angino.

Lep pozdrav,
Lila

Pozdravljeni,

objavljam vaše sporočilo ker je očitno dobronamerno. Moram pa vas opozoriti na odgovornost ko svetujete ljudem, saj ne veste kakšne so lahko posledice. Predvsem kar se tiče terapije, ni pametno svetovati ukinjanje zdravil, ali zmanjševanje odmerkov, saj resnično, brez pregleda, ne moremo vedeti kaj je za osebo koristno, in kaj je lahko nevarno. Zato, previdnost!

Lep pozdrav,

[b]Daniela Fiket, dr.med. [/b] Specialistka psihiatrije Transakcijska analitičarka-svetovalka Inštitut Neocortex Kontakt: 070/607844 ali [email protected] http://psihoterapija-fiket.si