Pozdravljeni.
Imam kužka, ki je jeseni dopolnil 16 let. Odkrili so mu rakav tumor na modih. Zaradi starosti in ostalih težav se za zdravljenje nismo odločili. Dorekli smo, da dokler bo zmožen “normalno” živeti bo še z nami potem ga bomo uspavali.
Sedaj je tumor že precej velik, kuža izgublja dlako in precej je shujšal.
Še vedno je zelo ješč, tudi nekoliko igriv in živahen.
Odločila sem se, da v naslednjem mesecu opravimo evtanazijo. Kako bom to prenesla ne vem, zelo mi je hudo že ob sami misli na nekaj takega. Seveda razumem, da je verjetno to za kužka najbolje in nima smisla odlašati saj njegovo življenje ni več kvalitetno in bo stanje samo še slabše.
Prosim za mnenje in kakšen nasvet, če je kdo imel podobno izkušnjo.

Aljana

Rak na modih se lahko odstrani tudi z lokalno ali polovično anestezijo, ki bi za starega kužka bila čisto v redu. Zakaj mu niste omogočili zdravljenja?

Evtanazija je del življenja, smrt. Tako kot rojstvo. Pri nas imamo ravno iz tega razloga več živali oz. si poanvadi v starosti ene živali dobimo novo mlado žival. Tako je prehod lažji, čeprav je vedno boleč. In vedno bo tudi kasneje, pridejo spomini in solze.

Pripraviti se je težko, če niste človek za to. Pri nas v širši družbi prakticiramo tako imenovane “spremljevalce”. Običajno je to nekdo, ki ima žival rad in ga žival pozna, vendar ni zelo direktno prizadet. Tak človek pospremi žival k zdravniku ali pa jo spremlja ob obisku zdravnika na domu, ko prejme injekcijo. Cilj je, da spremljevalec pomiri žival, kajti lastniki jih zaradi čustvenega stresa spravljajo v stikso in stres, tega pa žival v zadnjih trenutkih ne potrebuje. Sicer veliko lastnikov iz sebičnih vzgonov spremljajo žival na injekcijo, ne glede na to koliko stresa živali povzročijo. Nekateri pa kar čakajo, kdaj bo konec in samo govorijo, da jo bodo peljali.

Pripraviti se čisto dobro ni možno. Najbolje je slediti dogodkom in pustiti, da se zgodi, ko se zgodi. Tudi čustva. Premislite pa, kdo naj pelje žival. Ker cmerjenje in histerija kužku ne bo pomagala čisto nič. Ga bo še samo bolj vznemirila.

Še moja izkušnja. Naša psička je imela maligni tumor. Uspešno smo ga zavirali kar dolgo časa, brez operacije, kemoterapije po naravni poti s CBD smolo.
Ampak enkrat pride čas, ko je potrebno sprejeti odločitev. Veterinarka je prišla domov, psička se je poslovila v domačem okolju, z njo smo bili vsi njeni. Odšla je mirno in spokojno. Boli, zelo je hudo dolgo časa. Čez dva meseca smo imeli novega psička in nam je bilo malo lažje. Spomini ostanejo in velikokrat se spomnim nanjo. Letos bo 4 leta od njenega slovesa. Smo jo pa dali kremirat in je tako nekako še vedno z nami.

Popolnoma vas razumem tudi meni je bilo hudo, ampak veterinar je rekel, da je to najbolje zato se sprejela. Pri vašem primeru bi bilo to verjetno tudi prav.