naš malček je tik pred svojim drugim letom in včasih se mi zdi, da se mi bo
dobesedno zmešalo. kdaj otroci začnejo kaj sodelovati in ubogati, brez da bi zaradi tega morali starši porabiti vso svojo energijo? pri nas je trenutno precej nevzdržno, malček zahteva 100% pozornost, ponoči ne spimo, skratka nadvse naporno. vse, kar bi rada, je vsaj ena prespana noč v tednu in 5 min miru na dan. je to res preveč???

JA!!!!!!
Seveda je preveč, če je pa tako zanimivo preskušat, do kam še lahko grem, kaj vse si lahko privoščim in če je vse okoli mene taaaaaakooooo zanimivo!!

Ej, jaz imam eno takole petardo doma. Kdaj začnejo sodelovat in ubogat? Hm, kadar njim paše, kar takoj. Moram rečt, da je naš kar soliden, če ga le znaš zmotivirat. Če ga napodiš dol s postelje, se seveda upre, ampak če ga pa pošlješ po xyz, pa takoj sodeluje. Seveda mora za to dol s postelje 🙂)) Rabi občutek, da je pomemben – kdo ga pa ne?! Karkoli ga vprašaš, je NE! Zato ga ne sprašujem, ampak samo sporočim odločitev, še posebej če se mudi. Ne vprašam ” a boš jedu?”, ker bo zihr “NE!”, ampak povem “zdejle bova jedla, pol pa…” karkoli je v planu. Če nima možnosti izbire, je prav krotak.

Je 100% moj odraz. Če jaz dan začnem tečna, potem bo on še poslabšal situacijo, če dan začneva s smehom, je zlat otrok. Seveda je non-stop akcija – kaj pa misliš?! Z mano kuha, sesa, briše prah, obeša perilo, tlači cunje v pralni stroj, zlaga v hladilnik, trebi solato, seklja zelenjavo. Trenutno je še bolan zraven tako da ne moreva kaj dosti ven, sicer sva dopoldan veliko tudi zunaj. Zdaj usekava še kakšne Telebajske dopoldan, če se čas preveč vleče, pa vsak dan na novo jaslice postavi, saj pelje vse ovce na pašo 🙂), popoldan, ko je pri babici, pa riše, sestavlja kocke, pa non-stop žlobudra.

Nekje okoli leta in pol sem ugotovila, da bom iz svojega otroka naredila upornika na kvadrat, če ne bom zamenjala taktike. Vse prevečkrat sem zavpila – rezultat: upor in trma. Bolj ko sem vpila, bolj se je upiral. Ugotovila sem, da ne bova daleč prišla. Nehala sem tulit nanj, manj ko sem tulila, več “diplomacije” je bilo treba, ampak sin je začel ubogati. Zdaj povem 3 x normlano glasno, nato pa vedno tiše. In ko se me komaj še sliši in zelo grdo gledam, je običajno stavr narejena v trenutku. Nobenega “ohlajanja” ne rabimo, tudi meni ni treba več hodit na balkon v steber brcat. Saj me še kdaj spravi pod strop, ampak veliko veliko redkeje, kot prej. Predvsem pa zdaj takrat, ko pa zatulim (skok na cesto, nevarnost padca ipd), reagira. Meja in pravil nismo niti za las spremenili, kar ni smel prej, tudi zdaj ne sme, samo način podajanja je drugačen. Vzame ti veliko energije, ampak meni se zdi vredno, ker sva oba veliko bolj zadovoljna, kot prej, ko sem vpila.

Nazadnje ima to dete šele 2 leti! Pomisli, česa vsega se je mala glavica naučila v tem kratkem času: spoznal je mami, atija, stare starše, zna govoriti, jesti, peti, hoditi, teči, plezati – a ni to ogromno v dveh letih??!! Morda hodi še v vrtec in oddela enak “šiht” kot ti! Vživi se kdaj v njegovo pozicijo, morda ti bo lažje.

Otroku MORAŠ postaviti meje, vseeno pa to lahko narediš na prijazen način, tako, da ga bodo te meje varovale, ne pa utesnjevale. Ne zahtevaj od njega “obleci se!” Ampak ga prosi: “Daj se, prosim, obleci, da greva po kruh, mi boš pomagal vrečko nest, da ne bo zame pretežko!” Pri nas take finte užgejo 100 na uro, medtem ko je za suhoparne ukaze gluh ko zemlja. PA doslednost! Kar je NE, je NE vedno. Lahko z razlago, ki je 900.000-krat enaka, ampak je NE.

Ponoči mi obupno spimo. Kadar se zbudi več kot 2 x v pol ure, ga enostavno parkiram na sredino in pojem grižljaj zarečenega kruha. Spimo pa le! Včasih si sicer mislim, da bo tale še pri 15-letih hodil k meni spat, pa me mož sklati na realna tla, da zihr ne – naj se torej mucka pri nama, nenazadnje je toplina in nežnost pomebnejša od hrane.

Umiri žogo! Umiri otroka in umiri sebe! Garantiram ti, ko boš umirila sebe, so bo umiril tudi otrok. Posveti se mu, ignoriraj njegovo kljubovanje, glej na vse lepo in pozitivno, kar zna, pohvali tisto in boš videla, da bo šlo na bolje. Naj bo kakorli, eno si zapomni: otrok te ne jezi nalašč, ne nagaja nalašč, ker bi bil hudoben, ampak ker s tem pritegne pozornost. Daj mu jo še drugače, kar tako, med delom, med počitkom, včasih kakšno drobno nagajivost obrni v hec ali igro, pa bo počasi dojel, da ni treba nagajat, da te opazijo.

Srečno!

[url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/u506550.png[/img][/url] [url=http://lafemmebonita.com][img]http://image.lafemmebonita.com/c/p506563.png[/img][/url]

Velik aplavz, Skr bna. Tole si pa lepo napisala.

****************************************** Izgubljen je dan, ko se nisi smejal.

Bravo!

Super napisano Skrbna!

draga skrbna. najlepša hvala za tole. mislim, da sem rabila prav takle obširen odgovor. pravzaprav nisi povedala ničesar, kar deep down ne bi vedela tudi sama, pa vendar.
danes mi je namreč pokrov parkrat odneslo pod strop. zdaj, ko malček spi, gledam malo bolj z distance, in tudi lažje diham. vmes pa, priznam, kadar je zeloooo kriza, sem in tja pade tud kakšen persen. pa razne dileme, zakaj mi odnos z otrokom ne grem, kot bi moral, in podobno. ah ja. čaka me še ena neprespana noč, naš malček namreč noče spati v najini postelji …. pa bi z veseljem pojedla ta zarečeni kruh, za ljubih par ur spanca.

Draga m.,

100% drži vse, kar je napisala Skr bna. Točno to bi moral OBVEZNO vsebovati vsak vzgojni priročnik za male zverinice (beri otroke).
Hi hi, med branjem sem se že ustrašila, da je Skr bna skozi okno špegala v naš vsakdan – ne daleč nazaj (tok tok tok)…

Srečno!

hej Skr bna
kdaj si rekla da boš izdala knjigo z navodili za uporabo dvoletnikov? Ha ha hecam se, ampak super si napisala.
si bom kar sprintala, in obesila na hladilnik, za vsakdanjo uporabo.
Sicer sem tudi jaz pogruntala da več dosežem, če jo vključim v vsakdanja opravila.Trenutno je pri nas najbolj zanimivo pomivanje posode in zato smo seveda ves čas mokri in se preoblečemo 5x v 1 uri, pa kaj, samo da je zadovoljna, oprali bomo že.

aja , še vprašanje: A mogoče kje lahko dobim plastičen predpasnik za mojo miško, da vseeno nebi bili tolikokrat mokri?

no pa lep pozdrav vsem dvoletnikom in njihovim zadovoljnim mamam.

Dobijo se taki plastični predpasniki “za ustvarjanje” – se natakne čez glavo in spne ob strani. Ne vem, kje se dobijo, morda tudi v kakšni trgovini s pripomočki “za packanje”.
Če ne dobiš, pa naredi sama – iz plastičnega prta ali česa podobnega. Material dobiš na metre v trgovinah ala Merkur, Baumax, Obi,…

****************************************** Izgubljen je dan, ko se nisi smejal.

skrbna, ne bi se mogla bolj strinjati s tabo. Dvoletniki so res ali pravi dizaster ali pravi angelčki, kakor se jih lotiš. Midve z mojo sicer že 2,5 letno sva pravi tim, v vsem mi pomaga ali “pomaga”. Če se lahko sama odloča (še vedno lahko daš le sprejemljive opcije na izbiro) ali celo svetuje, je zmaga naša. Na kreganje pa se odzove burno in podivja. Kdo pa ne bi? Tudi pri meni ne bi nič dosegel nekdo, ki bi samo tulil name. Ma bi ga že kam poslala. Lepa beseda pa še pri meni dela čudeže. Če me kdo pohvali, komaj čakam na novo priliko, da lahko spet naredim kaj prijetnega zanj. In z mulčki je isto ali pa še bolj poudarjeno. In kaj je hujšega kot zjutraj pred zajtrkom dobiti servirano tečno mamo, ki že tečno gleda?????? Jaz bi bila tudi tečna, kaj šele otrok, ki vidi, da se mu edini pravi zaupnik, branilec in prijatelj spremeni v tečno pošast. Logično, da so potem še oni tečni. Jaz sem tudi tečna, če vidim zjutraj že navsezgodaj tečni fris npr. moža.
Sicer pa tudi mame nismo supermame, da bi se nonstop smejale. Se tudi jaz kdaj zbudim pošteno tečna. V takih primerih imava z mojo pupo dogovor, da mi, ko opazi, da sem tečna, pove, da sem tečka in da naj neham. In me pogleda z dvignjenim kazalcem in reče: “Mamica moja, nehaj. Tečka si. To pupiki ni fajn. Pupiki je lahko hudo.” To me takoj zmehča, da se spravim k sebi in jo veselo cmoknem, čeprav jo malo razjezim;-))))))
Sva pa prav pri 18 mesecih imeli lažji kreš. Sicer je šlo za to, da je bila pred spanjem, ko sva prišli iz sprehoda, vedno tečna in trmasta. Nakar sem ugotovila, da sem tele jaz, ker nisem takoj skužila, da jo prepozno dajem spat. Valjda je bila utrujena in je tečkala. No, pa je bilo rešeno, s teženjem pa verjetno ne bi dosegla nič ali prav nasprotno.

Danes pa jo prav pogrešam. Je mičkena bolna in sem jo zato dala k babici, da ne bo prikrajšana za pohajkovanje po sončku, pa še mičkena bo imela prepotreben mir za prebolevanje vročine, ki traja že drugi dan ob spremstvu nahoda. Pa ne vem, če so zobki??!! Sicer je na antibiotikih, tako da je še danes ne bom vlekla k zdravniku.
uf sem zatežila

Včasih so imeli zelo cotkane v Mothercare (Emporium Ljubljana)…

hvala za nasvete glede predpasnika.
lp

spoštovani starši,

nekaj bi rada napisala na temo vzgoje otroka. Sama sem mamica 18 mesecev starega sina in po poklicu vzgojiteljica tako da sigurno iz izkušenj tudi nekaj naj bi vedela. Saj ne zanikam, ogromno stvari sem prebrala in resnično zanimivo je spremljati otrokov razvoj in ugotavljati najboljše recepte za pravo vzgojo. V prvi vrsti mora otrok čutiti pomembnost obstoja to pomeni od vsega začetka ga aktivno vključevati v svoje življenje in nikoli res nikoli ga ne odrivajte od nečesa češ saj je premali ali ne razume. Otroci so ne boste verjeli veliko bolj bistri kot sploh lahko razumete. Res da kot dojenčki ne znajo govoriti a relativno hitro spoznavajo in se aktivno učijo vsako minuto. Imajo neverjeten spomin saj jih vse zanima. Moram priznati da z svojim otrokom nimam problemov pa je prvorojenec (izbruhi trme so značilni za vsako obdobje posebej v različnih vzorcih obnašanja). Ampak z možem mu resnično dajeva občutek pomembnosti, pripadnosti in od vsega začetka zame ni bil nevedni dojenček ampak mali človek, ki vse ve ampak mu je potrebno pomagati da v pravem trenutku glede na razvoj zna realizirati to, kar na začetku ni mogel.
Starši predvsem je potrebno vztrajati pri svojih odločitvah. Če otroku nekaj prepoveš.. pomeni NE in konec, njegov izbruh trme preusmeriš v igro v nekaj kar je zanj zanimivo, da pozabi na prvoten povod za trmo. Poskušajte otroku vedno najprej razložiti situacijo zakaj nekaj ne sme ali ne more dobiti in ne začenjajte stavka z NE – to je beseda ki sama po sebi vzbudi odpor ne da bi otrok sploh hotel nadalje poslušati razlago.

Bravo ponosna mami!

Zadnji stavek mi je zelo všeč, ker mi dva z možem našega dvoletnika takoj preusmerimo v igro, da pozabi na tisto kar si je zamislil.
To zelo dobro užge a ne?

ponosna mami napisal:

> spoštovani starši,
>
> nekaj bi rada napisala na temo vzgoje otroka. Sama sem mamica
> 18 mesecev starega sina in po poklicu vzgojiteljica tako da
> sigurno iz izkušenj tudi nekaj naj bi vedela. Saj ne zanikam,
> ogromno stvari sem prebrala in resnično zanimivo je spremljati
> otrokov razvoj in ugotavljati najboljše recepte za pravo
> vzgojo. V prvi vrsti mora otrok čutiti pomembnost obstoja to
> pomeni od vsega začetka ga aktivno vključevati v svoje
> življenje in nikoli res nikoli ga ne odrivajte od nečesa češ
> saj je premali ali ne razume. Otroci so ne boste verjeli
> veliko bolj bistri kot sploh lahko razumete. Res da kot
> dojenčki ne znajo govoriti a relativno hitro spoznavajo in se
> aktivno učijo vsako minuto. Imajo neverjeten spomin saj jih vse
> zanima. Moram priznati da z svojim otrokom nimam problemov pa
> je prvorojenec (izbruhi trme so značilni za vsako obdobje
> posebej v različnih vzorcih obnašanja). Ampak z možem mu
> resnično dajeva občutek pomembnosti, pripadnosti in od vsega
> začetka zame ni bil nevedni dojenček ampak mali človek, ki vse
> ve ampak mu je potrebno pomagati da v pravem trenutku glede na
> razvoj zna realizirati to, kar na začetku ni mogel.
> Starši predvsem je potrebno vztrajati pri svojih odločitvah. Če
> otroku nekaj prepoveš.. pomeni NE in konec, njegov izbruh trme
> preusmeriš v igro v nekaj kar je zanj zanimivo, da pozabi na
> prvoten povod za trmo. Poskušajte otroku vedno najprej
> razložiti situacijo zakaj nekaj ne sme ali ne more dobiti in ne
> začenjajte stavka z NE – to je beseda ki sama po sebi vzbudi
> odpor ne da bi otrok sploh hotel nadalje poslušati razlago.
>

New Report

Close