Dvig teme: Polnočni klub Svetovni popotniki
Zvone je, kakršen je, meni osebno antipatičen do konca in naprej, a če uspem ta osebni vtis potisniti na stran, povsem realen, s pravo mero distance, pozitiven, življenjski in predvsem stabilen.
Tomo je dobra duša, ni dvoma, a je popolnoma zgrešil poanto. Nekaj ga tako noro žene, kot da rešuje svojo lastno karmo, a ubral je žal napačno pot. Pot, ki ga bo pogubila. Empatija je nujno potrebna, a on je to mejo prestopil in se čustveno v celoti vpletel in izgubil samega sebe, s tem pa tudi vsakršno možnost, da lahko kaj v resnici spremeni. Brez vsakršnega patosa distance je praktično obsojen na lastni propad. In bitka bo zaman. Žal.
Tomo Križnar je pustil svoje otroke ženi in odšel v Afriko ‘branit Nube’. Če prav razumem, je bil nad njimi navdušen predvsem zaradi njihove ‘radodarnosti’.
Najlažje se je boriti z mlini na veter, svoje odgovornosti pa pustiti drugim. Naj raje kaj dobrega naredi za svoj narod.
Poleg tega ga je že enkrat iz težav vlekla naša država, on pa je zopet šel izzivat usodo. S tako zaslombo bi bil vsak pogumen.
Sem 3 leta nazaj imela to “čast” da sem bila v istem letalu kot Zvonc.Na veliko žalost sem sedela vzporedno z njim in nejegovo skupino v kateri je bil tudi njegov otrok.
Tako mučnega leta še nisem doživela.
In če bi moj sin moral poslušati takšne blodnje in vulgarnosti iz ust lastnega očeta – bi se resno zamislila o svoji razsodnosti.
Pa je moj sin tam tam po letih z Zvoncevim in je bil kar malo frapiran. Saj tamali je bil kar tiho z slušalkami na uhih – le kdo mu zameri.
Takole pa Požareprort s prekratko obnovo oddaje izkrivi dejstva (me ne čudi, glede na to, da se dobro poznajo s Šerugo oz. še bolje z Romano D. Š.)
Eden od komentarjev pod postom pisarijo vsaj malo uravnoteži:
Gledal
20.06.2011 07:40:09
Gledal sem tole oddajo in sploh ni bilo tako, kot piše v članku… Križnar je res zapustil oddajo, ker je rekel da “so to, kar se oni pogovarjajo, navadna jajca”. Izgledalo je tako, da je Križnar povedal svoj pogled, potem pa odšel ker naj bi imel pametnejše delo. Povedal je še, da bi tako morali narediti tudi drugi… in odšel. Nikogar ni nadrl.
Sem si pogledal posnetek oddaje in moram reči,da takega nakladanja,kot sem ga slišal iz ust Šeruge,svet ni videl.Njegovo mesto je med politiki.Tam bi se z s svojimi obrabljenimi floskulami in umetelnim leporečjem odlično uveljavil.Pa tudi podlosti in nizkih udarcev mu ne manjka.Verjamem,da je v oddajo prišel z namenom samopromocije,vendar pa dosegel kvečjemu nasprotni učinek.Če sem še pred časom razmišljal,da bi se pridružil njegovi odpravi v Namibijo,mi zdaj,blago povedano, nekako ni več do tega.In mislim ,da nisem edini.
Lep pozdrav!
V oddaji so soočili posebne sorte utrgance. Ki ne živijo običajno življenje, ampak ekstrem. V katerem očitno uživajo in v katerega očitno verjamejo. Seveda so vsi predstavljeni ekstremi med sabo izključujoči – vsak sebi vzrok, cilj in namen. To in samo to je bila vsebina oddaje.
Ampak ne. Pri nas se že od II.svetovne naprej v vsem delimo izključno na NAŠE, ki jim je dovoljeno čisto vse (recimo tudi v “višjem interesu” zapustiti svoje otroke) in na NJIHOVE, ki bi jim bilo treba najmanj prepovedati dihanje, če ne še kaj drugega.
Osebno ne dajem nobenemu od trojice niti malenkostne možnosti, da bi jih v čemerkoli oboževal, oziroma njihovo “filozofijo” jemal za svojo. So samo še trije od mnogih posebnežev. Tako nekako kot Martin Strel, Damjan Murko, Janez Drnovšek, Weird Al Jankovic. Ljudje s svojim pomenom in hvala bogu, da jih je na svetu tako malo. Ker mora večina nujno živeti vpeta v civilizacijski in kulturni okvir, saj edino tak način omogoča sobivanje in napredek. Posebneži pa so zgolj začimba v tem našem življenju.
In mimogrede. Tako Zvone kot Tomo s svojim evropejskim vmešavanjem v svet nekih drugih razsežnosti, navad, običajev in razmišljanj naredita tistim ljudem tam absolutno večjo škodo, kot korist. Človeštvo se mora, skladno z naravnimi zakoni razvijati v svojo smer, brez lažnih misijonarjev in prišepetovalcev. Ki svoje frustracije in izgubljene priložnosti kompenzirajo z vtikanjem v njihova življenja.