Pozdravljeni,
S partnerjem sva skupaj skoraj osem let. Imava otroka starega pet let. Vse od rojstva naprej si želim še enega otroka. Tudi partner bi si ga naj. Tako vsaj pravi. Dejansko stanje pa je popolnoma drugačno. Vedno znova je imel izgovore zakaj naj se ne bi začela delati na drugem otroku. Enkrat zato,ker naj ne bi imela dovolj finančnih sredstev,kljub temu,da sva oba zaposlena, drugi zato,ker sva živela primojih starših. Sedaj sva se preselila in pravi,da pa morava začeti najprej delati na najinem odnosu. Jaz sem po vseh izgovorov psihično na tleh. Nikoli si nisem želela,da bi bila med otrokoma tako velika starostna razlika. Zelela sem si max razliko 4 let. Povedala sem mu tudi to. Vedel je tudi,da je razlog,da razlika ne bi bila tako velika,tudi v moji službi. Sem se mlada. moja leta tako niso problem. Večkrat sem se zaradi praznih obljub,da si otroka želi in da bova delala na tem,tudi za par dni z otrokom odselila. Vedno pa vrnila nazaj,ker mi je hudo,da bi razdrla družino in ker me je klical, naj se vrneva. Sedaj že skoraj leto dni delava na otroku, a neuspešno. Po pogovoru z ginekologijo sem pričela jesti tudi tablete za ovulacijo. Problem pa je v tem,da se partner vsaki mesec vsaj za en teden izolira- nimava spolnih odnosov. Takrat jokam in ne vem kaj naj. Ali naj ga zapustim, ostanem ali si sploh želi še enega otroka ali ne…je pa tip človeka,katerega vodilo skozi vse življenje je,če ne bo danes bo pa jutri ali pojutrišnjem ali pač čez par let. To ne zivcira. Ker imam občutek da je totalno brez ciljev. Jaz pa sem tip človeka,da kar si zadam,tudi dosežen. Vendar je to dosežemo zgolj v primeru,kadar je dosega cilja odvisna samo od mene. Za otroka sta žal potrebna dva. Zaradi tega,ker ne morem zanositi in predvsem zaradi tega,ker mu velikokrat ni do odnosov oziroma jih imava največkrat takrat,ko si jih želi on,se veliko prekregava. Jaz jokam podnevi. Ponoči se zbujam in ne morem zaspati. Svojemu prvemu otroku želim dati bratca ali sestrico, želim mu dati družbo,da nekoč ne bo ostal sam. Ampak ne vem,če si to želim samo jaz,ali si to želi tudi moj partner. Z besedami pove eno, dejanja kažejo na nekaj drugega. Povejte mi, kako bi ravnale ve…bi ga pustile ali vztrajale v zvezi,v kateri je danes tako,jutri pa drugače? Drugega otroka si res močno želim.ampak v kolikor si ga želim samo jaz,se mi zdi nesmiselno vztrajati v zvezi z partnerjem. potem sem raje sama.

Lp

Spoštovani,

moj vtis iz vašega zapisa je, da bi vama lahko koristilo partnersko svetovanje. Partner bi lahko razrešil svoj notranji konflikt: imeti zdaj še enaga otroka – ne imeti zdaj še enaga otroka. Vi bi lahko bolje razumeli svoje intenzivne čustvene reakcije, kadar in po vaše. Supaj pa bi se naučila pogovarjati ne več na način napad-obramba-umik, ampak tako, da bi dejansko razumela ter slišala sebe in drug drugega.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

_____________________ mag. Uroš Drčić transakcijski analitik - psihoterapevt m: 031 336 452 e: [email protected] url: [url]http://www.revitacenter.si[/url]

Saj partner nima konflikta, on si ne želi še enega otroka.

Avtorica, malo bolj poslušaj svojega partnerja in njegove želje, ne samo sebe. Zate odgovor ne sploh ne obstaja in potem je zanj zdaj, ko mu je zmanjkalo drugih na videz tehtnih izgovorov, edina rešitev ta, da se ti umika. Ni to žalostno?

mislim, da boš morala poiskati drugega oplojevalca. Tale ni testo za očeta, enega otroka je pač naredil, da bo mama pa ata srečen, pa da boš ti tiho. Če bi se dalo, tudi tega ne bi.
Svetujem ti, da se ne prikrajšaš za drugega otroka, ampak najdeš moškega , ki bo na to pripravljen. Menda obstajajo (tako kot jeti, samo videl ga ni še nihče).

In raje uzivaj v druzini z enim otrokom. Če si zaradi tega psihično na tleh res nimaš kej bolj pametnega za razmišljati…

To objavo pa mi je bilo tako grozno za prebrat. Cel čas samo ti, ti, ti, ti… In potem dolgo nič. Iz tvojega zapisa je razvidno le to, da hočeš otroka za vsako ceno. Predvidevam, da se vse vrti le okoli tega. Vaju sploh ni več. Si samo ti, ki si želiš otroka. In tvoj mož, ki te ne oplodi.

Mislim da, če ne boš malo ustavila konjev, da bo šlo vse v maloro. Raje poglej vašo družino, poskrbi, da boste vsi srečni, da se oplojevalec ne bo rabil zaklepat v sobo, ker žena dela križce za vsak spolni odnos na koledarju. Ko boste srečni, sproščeni in neobremenjeni bo tudi vec možnosti za nosečnost. Ne boš verjela, ampak tudi za nosečnost pri zdravih mamicah, ki že imajo kakšnega otroka in imajo zdrave odnose, se ne zgodi vedno takoj, mogoce tudi šele čez en mesec ali leto/leta. Tako da samo želja ni vedno dovolj, samo umiri glavo.

Mogoče ima partner prav in bi res morala najprej odnos urediti. Na silo otroka imet ni ravno recept za srečnega in uspesnega otroka.
Moskim je v naravi, da zelijo preskrbeti družino in jih čustva v takih primerih ne odnesejo. Ženske pa…

Pozabili ste na partnerja, ne upoštevate njegovih želj. In moram priznati, da se strinjam z njegovim mnenjem, da morata najprej urediti vajin odnos, ker ga očitno ne slišite.
Če boste vztrajali pri otroku, brez da bi slišali partnerja tvegate razpad zveze.

ja s katerega drevesa si pa ti padla? Moški želijo preskrbeti družino hahahahahaha
pa ne bi rekla, da hoče ženska osmega otroka, da pa mu je odveč drugi, kaže samo na to, da mu v bistvu do otrok ni. ampak enega je mus, da bo zgledal normalen.

Zakaj bi pa otrok, ki je edinec ostal sam? Od kje vam to? Veliko edincev na svetu je, pa niti približno niso sami in osamljeni. Ne pretiravat pa iskat problemov.

Draga dama, otrok ni igrača. Ne moreš it otroka na silo na svet privlečt, samo zato ker bi ti “rada” in ker si se odločila da ga moraš imet. Odloči se, ali se boš prilagodila njegovi želji ali boš spokala in šla. Veliko moških je, ki bi imeli otroke. Je pa tako, nov/drug otrok ne bo čudežno rešil partnerske zveze, ker potem ženske ki tako razmišljate, potem samo še bolj jokate. Pamet v glavo.

Popolnoma isti občutek sem dobila kot ti – vse se vrti okoli avtoričinih želja.

Avtorica, na tebi je, da se malo poglobis v vajin odnos in ugotoviš ali sta sploh za skupaj, če ta otrok ne bi bil problem – kaj sta vidva kot par, brez otrok. Sta srečna? Je še kemija? Če je ni, je lahko velik razlog za to tvoje sitnarjenje glede drugega otroka. Tvoj partner se počuti ujetega. Kako bi si ti predstavljala, da ti pač ne bi blo do se enega otroka, imela bi rada svojega moža in bila z njim in enim otrokom popolnoma zadovoljna, on pa bi ti konstanto sitnaril glede drugega otroka in bi se samo kregala… Še v spolnem odnosu ne moreš več uživati! Slej kot prej pozitivna čustva zamenjajo slaba. Uspešna zveza je en velik kompromis. Predstavljal si, da si mogoče tvoj partner nikoli ni ravno žele otrok (tudi takšni obstajamo in s tem ni nič narobe), dobila sta enega, ti pa težiš za drugega – kompromis je logično en otrok. Mogoče malo za razmislek.
Ali je tvoj partner na splošno dovolj ljubezniv, ali ne, da se splača skleniti kompromis in se zadovoljiti z enim? Če ne, pojdi in si najdi drugega. Če pa ti je (ko odmisliš vse te nesmiselne prepire) kot oseba všeč, potem boš morala tudi ti tukaj popustiti – grozno je človeka v nekaj siliti. Ampak dobro razmisli, če je zaradi to je trme vredno razdreti družino.

a on pa lahko razdira družino s tem, ko noče več otrok?
zakaj bi avtorica morala požreti svoje želje, on pa ne?
pri čemer ženske tako rade pozabljajo, da se njim plodnost hitro izteče, moški pa delajo otroke do smrti.
Pa če bi bil vsaj tako iskren, da bi ji takoj po prvem otroku povedal, da noče nobenega otroka več. Ne on jo tako potiho nateguje, da se bo že sprijaznila……

Če je dober oče, potem ostani z njim.

New Report

Close