Naslovnica Forum Zdravje Rak Kako živeti z rakom? Drobnocelični rak pljuč

Drobnocelični rak pljuč

Pozdravljeni ,

Žena je v marcu lanskega leta zbolela za drobnoceličnim rakom pljuč z zasevki v možganih jetrih , ledvicah . Dobila je 6 kemoterapij do oktobra in potem še 10 obsevanj glave do decembra . V možganih je tumor zginil , prav tako v jetrih , v pljučih pa se je zmanjšal . V februarju je po CT – ju dobila obvestilo zdravnice da ji nek nov tumor nagaja in da bo donila nadaljne kemoterapije . Njeno stanje je obupno . Cele noči ne spi ker jo vse boli , kašlja do onemoglosti in zelo težko diha . Čez dva dni ima nove kemoterapije , zanima pa me ali se bo kdaj ozdravila ali je to samo prestavlanje za mesec , dva in kakšna je prognoza .

Lp Iztok

Drobnoceličen rak je dosti bolj agreisven od nedrobnoceličnega. Tudi tu se razlikuje, ali ima omejenega na polovico prsnega koša z regionalnimi bezgavkami ali gre tu že za razširjeno bolezen. Poleg razširjenosti raka je za zdravjenje pomemben tudi življenski slog in če ima še druge sočasne bolezni, ki motijo zdravljenje in lahko pride do zapletov. Do tega lahko pride že tudi od same kemoterapije.
Najpogosteje je tako, da kemoterapija toliko poslabša kri, da ne morejo več dati kemoterapije. Ker pa je rak v zagonu, je kemoterapija potrebna; zato je pomembno vmes poskrbeti za zadostno število imunskih celic, da bo lahko prejemala kemoterapijo do remisije. Zaenkrat še nisem našla v ta namen zanesljivejšega načina kot injiciranje z omelo (že med kemoterapijo in še potem preventivno)… Poznam gospo v Mb z drobnočelicnim rakom, ki že tako vzdržuje remisijo.
Žal je pri vsih vrstah raka tako, da mnogi iščejo efektivno pomoč šele, ko je rak spet v zagonu. Če ne boli, se ne čutijo bolne; slab imunski sistem pa ne boli. V bolezenskih stanjih, ko pride do vnetja ali vročine, to ni oz. ne bo več možno.
Kot opisujete, je Vasa žena dosegla že velike uspehe s kemoterapijo. Sedaj je vprašanje, kako dolgo bo kemoterapijo lahko prenašala. Ko bodo KT enkrat prestavili zaradi slabe krvne slike, bo prepozno iskati dopolnilno pomoč. Vse dobro Vaši ženi!

Danes sva bila na pri zdravnici (tumorja na pljučih sta zrastla nazaj na prvotno velikost ) in je predpisala nove kemoterapije vendar krajše . Prvih 6 je trajalo vsaka po 3 dni , te pa so v enem dnevu (cca 2 uri ) . Rečeno je bilo dokler bo KT delovala na tumorje , priporočila pa je tudi paliativno zdravljenje . Prav danes sem zvedel tudi , da je umrla pacientka , ki je bila z njo na prvi kemoterapiji (ista diagnoza ) ona pa tretji KT. Ali to pomeni da jo čaka samo še dva meseca življenja .?

Pozdravljeni,

mi je zelo žal za vašo ženo.
Želela sem samo to povedati, da je paliativno zdravljenje praktično usmerjeno samo v lajšanje bolečin oz. izboljšanje kvalitete življenja kolikor ga je preostalo (tega nihče ne more natančno napovedati). Pri paliativi ne gre za zdravljenje bolezni. Seveda lahko v tem času pacient prejme KT in RT, ki sta šibkejši kot pri sistemskem zdravljenju, pri katerem se še gre za zazdravitev oz. ozdravitev in sta namenjeni izključno lajšanju simptomov in posledično tudi upočasnitvi bolezni.

Vsaj tako so nam razjasnili na OI, ko smo v lanskem letu mi bili tam stalni gostje s taščo.

lp

Kot sem ze napisala, je vprasanje, koliko casa bo Vasa zena KT prenesla, ce se ne zdravite dopolnilno. Tudi ne vem, kako sodeluje pri zdravljenju; ce se je sama predala usodi, potem so slabsi izgledi. Verjetno ne pozna niti njenih krvnih izvidov, niti kemoterapije, ki jo je oz. jo dobiva. Aktivno sodelovanje vsekakor izboljsa zdravljenje samo.
Sodelovanje in podpiranje zdravljenja pa se lahko prakticira na vec nacinov.
Ce kemoterapija ne prime dovolj, se priporocajo encimi, vendar ne pisem rada o tem, ker bolniki hitro zgrabijo za nekaj brez da bi se informirali o nevarnosti tega. Encimi pridejo v postev samo, ce nima ran ali krvavitev, ker tanjsajo kri in obstoja nevarnost krvavitve. Za to bi rabili kaksnega strokovnjaka iz Avstrije, ki je specializiran za zdravljenje raka in bi jo dodatno h kemoterapiji spremljal z encimi in omelo. V tem primeru bi rabila oboje. Tudi za to ne vem, ce ze ni prepozno. Nasi zdravniki se ne spuscajo v nekaj, cesar ne poznajo, kar popolnoma zagovarjam. Vendar gre tu za zivljenje in je sedaj bitka s casom. Ko se zacne paliativno zdravljenje, she tisto dodatno obremenjuje telo in je prognoza slabsa. Med kemoterapijo mora tudi dovolj piti (navadne vode in blagih cajev); mnogi delajo to napako, da premalo pijejo in se tako se bolj obremenjujejo. Tako pride tudi hitreje do finalnega stadija.
Marsikaj bi she lahko napisala, vendar izgleda, da je za celostno zdravljenje ze pozno, brez celostnega zdravljenja pa ne more priti do ozdravljenja.
Nihce Vam ne more odgovoriti na Vase vprasanje. Ker ljudje so razlicni. Nekateri so bolj obcutljivi, drugi bolj obremenljivi. Nekateri se med zdravljenjem se naprej zastrupljajo ali se kakorkoli se obremenjujejo, drugi so spremenili prehrano in zivljenski slog in se informirajo o svoji bolezni ze ob postavitivi diagnoze…
Koristite cas z njo; na racunajte: koliko casa se; zivite sedaj!
Vse dobro!

Preživite z njo vse trenutke, razvajajte jo, peljite jo kam, kamor si želi, uresničite ji želje, ki jih ima, povejte ji vse, kar si želite, da ve, imejto jo radi. Skratka bodite z njo. Živite vsako uro in dan posebej.

O času preživetja se težko razpravlja, ampak glede na to, da je gospa že 4. stadij, na ozdravitev ne morete več računati, lahko dosežete le še krajše oz. daljše remisije. Paliativno zdravljenje je namenjeno lajšanju simptomov, ki jih povzroča bolezen, ne pa aktivnemu zdravljenju bolezni. Še vedno pa ne smete obupati, posebno ona, vi pa jo spodbujajte. S pozitivo, borbo in dobro podporo se dogajajo tudi čudeži – daljše remisije. Sploh pa se ne ozirajte na smrt njene sotrpinke, to vam ne sme vzeti poguma za borbo.

Želim vam resnično vse dobro, držite se.

DR.Iva najprej hvala za odgovor prav tako Mojci . Moja žena je bila celo življenje v odlični kondiciji . Pri svojih 167 cm je imela med 56 in 58 kg in kljub temu da je kadila sva bila 3-5 krat na teden na šmarni gori in 1 x tedensko na veliki planini . Pred boleznijo je bil tempo Šmarna (26-30min) brez težav .Hodila sva tudi med KT in do tretje KT se je odlično počutila potem pa čedalje slabše . Zdravnica pravi da ima odlično kri in ji ni bilo treba KT nikoli prestaviti . Drži se zdravničinih priporočil in ogromno pije od zdravil pa uživa medrol in nolpazo . Glede encimov , ki jih omenjate me zanima :
1. Ali s temi encimi bistveno podaljšamo življenje (leto ali več) ali pa je to samo blažev žegen za mesec ali dva .
2. Zmedlo me je tudi , ker govorite o ozdravljenju , če bi pravočasno jemala encime itd , ker nama je bilo rečeno da drobnocelični rak z metastazami v oddaljenih organih in bezgavkah NI ozdravljiv in da ni nobenih zdravil , ker sva se zanimala tudi za biološka zdravila nama je zdravnica povedala da na svetu ni bioloških zdravil za drobnoceličnega raka . Ali morda nisva imela pravih informacij in je ta rak ozdravljiv in biološka zdravila obstajajo oz. se ga da ozdraviti z encimi ?

Na tako postavljena vprašanja Vam ne morem odgovoriti. Jaz nisem pisala SAMO o encimih in tudi ne o ozdravljenju. Napisala sem, da je pri Vaši ženi za CELOSTNO zdravljenje pozno (samo celostno zdravljenje pa vodi k ozdravljenju). K celostnemu zdravljenju spada mnogo več. Encimi pomagajo kemoterapiji pri vrstah raka, ki ne odgovarjajo optimalno na kemoterapijo; do neke mere preprečujejo tudi metastaziranje, ker tanjšajo kri in delujejo protivnetno… Kljub temu krijejo samo en del INTEGRATIVNEGA zdravljenja in niso pri vsakemu indicirani. Omela krije povsem drug del zdravljenja, med kemoterapijo skrbi za dvig imunskih celic, ki jih KT uniči. Poleg zdrave prehrane je treba najti tudi vzroke, ki so vodili h kronični preobremenitvi in jih preučiti. Za vse to je sedaj prepozno. Vaša žena dobiva kortizon in s tem je njena prognoza infaustna.

Seveda pri Vaši ženi ni bilo treba do sedaj prestavljati KT, vendar kortizon in KT zavirajo imunski sistem, in jaz to zasigurno nisem napisala za nazaj. Če se KT ne bo prestavila zaradi slabih krvnih izvidov, potem morebiti zadnje KT ne bo prenesla … Sami ste opazili tudi, da je Vaša žena prve KT dobro prenašala, sedaj pa ne več tako. Kri je seveda odlična, ampak samo tista, ki jo jo zdravnica dala pregledati. Jaz bi dobila boljšo sliko, če bi vedela, koliko mg. Medrola dobiva; poleg velike krvne slike tudi, koliko ima limfocitov; katero KT je imela prej, katero sedaj …Vendar nočem vzbujati upanja, kjer so možnosti omejene. Tudi o kortizonu pri rakavem bolniku, je bilo že nekaj napisanega.

Verjamem, kar trdi Vaša zdravnica. Ker v slovenskih in tudi mnogih drugih bolnišnicah »odpravljajo« samo simptome raka in ne zdravijo rakave bolezni; zato se govori samo o podaljšani remisiji… Ali pa rečejo bolnici, da je zdrava, ona pa čez leto dni umre za isto boleznijo. Tega jaz ne interpretiram kot ozdravljenje. Tudi v Nemčiji trdijo, da lahko pravočasna visokodozna KT v kombinaciji z obsevanjem popolnoma ozdravi do 10{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9} bolnikov maloceličnega bronhialnega karcinoma. V teh podatkih pa niso zajeti dopolnilni načini zdravljenja. Zato je treba bolj premišljeno razpolagati z besedami absolutnega pomena: »nikjer«, »nobenih«… oz. razumeti v konteksu s povedanim. Njena izjava se je nanašala na ekstenzivno/razširjeno diseazo (ED IIb). Vi pa ste poročali, da ima Vaša žena samo še tumor v pljučah (LD/Limited Disease).
Pravtako se bolniki učijo od zdravnikov in ko se eni ali drugi informirajo po svetu, gledajo tudi samo, kje bi še bilo kakšno zdravilo, ki bi imelo večjo stopnjo uspeha pri uničevanju SIMPTOMOV raka in preživetju. Današnji sistem zdravstva v Sloveniji ni koncepiran za celostno zdravljenje. Ker to sploh ne paše v njihov koncept, da bi se bolnik zdravil v remisiji oz. v sekundarni preventivi. Zdravilci pa nimajo dovolj izobrazbe v medicini in s tem tudi ne razširjene odgovornosti. Temu je kriva naša politika s čudovito gospodarsko žilo; dobro gospodarstvo je profitništvo (profitništvo v medicini pa dela žrtve). Sorry… tega ne ponovim dovolj pogosto.

Ker sem pisala mnogo »naokrog«, še nekaj konkretnih številk, ki veljajo za agresivno zdravljenje pri malocelicnem pljucnem raku v Nemčiji (brez komplementarnega zdravljenja):
//v diseminiranemu stadiju IV maloceličnega raka pomaga KT in obsevanje do 80{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9}, kljub temu lahko pričakujejo polno remisijo le 15-30{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9}. Srednji čas preživetja v stadiju ekstenzivne bolezni leži pri 8 – 12 mesecev po kompletni remisiji pri 12-16 mesecev. Le malo bolnikov preživi 2 do 3 leta.
Pri LD v stadijih I-IIIb po UICC, kjer se operira in postooperativno obseva preživi povprečno 5 let 40 – 50{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9} bolnikov.// Vir: interdisciplinarne smernice za zdravljenje maloceličnega pljučnega raka; (AWMF Register smernic – Reg. Nr. 032/006).


PS: danes z drugega računalnika, zato s šumniki (in prijavljena)
LP

V tednu dni po KT se je stanje delno izboljšalo , tako da nolpaze ne uporablja več , medrol pa počasi zmanjšuje po navodilih zdravnice do 1/4 , ko bo prišla na novo KT . Sicer je še zmeraj hitro utrujena , vendar vsaj spi ponoči in nima tako groznih bolečin kot prej . Za močan kašelj pa jemlje Kodeinijev fosfat za katerga sem moral v lekarni podpisati , in ko sem raziskoval sem ugotovil , da naj bi bil to nekako morfij . Zanima me če je to res, ker se je pa po jemanju teh tablet njeno psihično stanje spremenilo in se z nami (mano in sinovoma ) krega nas napada in zmerja in me zanima , če je možno , da je to od teh tablet .

[quote=”Iztok88″]V tednu dni po KT se je stanje delno izboljšalo , tako da nolpaze ne uporablja več , medrol pa počasi zmanjšuje po navodilih zdravnice do 1/4 , ko bo prišla na novo KT . Sicer je še zmeraj hitro utrujena , vendar vsaj spi ponoči in nima tako groznih bolečin kot prej . Za močan kašelj pa jemlje Kodeinijev fosfat za katerga sem moral v lekarni podpisati , in ko sem raziskoval sem ugotovil , da naj bi bil to nekako morfij . Zanima me če je to res, ker se je pa po jemanju teh tablet njeno psihično stanje spremenilo in se z nami (mano in sinovoma ) krega nas napada in zmerja in me zanima , če je možno , da je to od teh tablet .[/quote]

Ne poznam teh tablet in ne vem kakšni so njihovi stranski učinki.
Samo napišem mojo izkušnjo. Tašča je bila vedno zadržana, ampak tak zaj….. tip karakterja. Resnično. Pač tudi ko ni hotela, je človeka besedno zabila. Tudi njen smisel za humor je bil tak, da je bil hec samo, če je nekoga užalila. Ampak ok, z nami je bila prijazna in teh zadev nismo bili deležni. KO je zbolela drugič in obležala v postelji, se jo je očasi lotila depresija, na kar smo opozarjali zravnico. Tašča je zavračala vse AD, ker ona ni nora, jo samo mi delamo noro, ker se je želimo znebiti. No, potem so ji AD dali na slepo, pač,mislila je, da jemlje nekaj drugega. Po teh tabletah se je umirila.
No, to sicer ne pride vam v poštev, sem samo napisala, a boste videli razliko.
3 mesece pred smrtjo je začela z morfijevimi tabletkami. Začela je veliko spati, občutek suhih ust in lepljivega jezika, tak da je nismo dosti razumeli, ko je govorila. No, kasneje so te zadeve izginile, postala pa je izredno razdražljiva. Vse te njene slabe karakterne lastnosti so privrele na plan v koncentriranem stanju. Popolnoma je izgubila orientacijo v prostoru in času in groza je bila, da temi nisi sledil. Recimo, ko sem prišla v sobo, je rekla naj zaustavim tiste tri moške, ki so pravkar bili pri njej. KO sem rekla, da ni bilo nikogar, se je začela dret name. Drug primer je, ko je rekla, da ima pod odejo dobitno loterijsko srečko in ker je seveda ni bilo, je vsem govorila, da ji krademo. POtem je želela, da ji obešalnik premaknemo, ker jo moti. No, na koncu smo ugotovili, da je želela zvonec za sestre bližje k sebi. Nekkao tako nam je minl čas do njene smrti. Edino zadnje 3 tedne, ko praktično ni bila kaj dosti budna.
Ko sem vprašala njeno onkologinjo ali je to posledica zdravil, je rekla tako, da zmedenost in zaspanost sta posledica zdravil, orientacija v prostoru in času naj bi bila posledica napredovanja bolezni. Samo obnašanje pa naj bi bila posledica psihičnih in obrambnih procesov v telesu in osebi sami (ko se ne sprijazni z boleznijo ali se bori s čustvi v zvezi z boleznijo ali pa se preprosto več ne pretvarja, da je nekdo drug).

lp

Danes sva imela prvo paliativno obravnavo in je bilo zelo čudno … grozljivo , ko te pride iskat sestra , in te pokliče in vpraša … ja gospa , a veste kam ste prišla … a še lahko hodite ???? … ??? Žena je bila šokirana , ker se trenutno počuti odlično , sploh po kodeinu za kašelj , je tudi bolečina prenehala in sedaj hodi vsak dan po uro do dve , kuha lika itd …15 stopnic preteče … sestra pa jo vpraša , če se mora vstaviti po stopnicah . Ker so zdravniki tako skrivnostni , me zanima kaj lahko pričakujeva v naslednjih 3-4 mesecih .

[quote=”Iztok88″]Žena je bila šokirana , ker se trenutno počuti odlično , sploh po kodeinu za kašelj…[/quote]

Kodein sodi med opiate, kamor uvrščamo tudi morfij, zato imata sorodne učinke. Tako se ne čutim, da se vaša žena tako odlično počuti: malo je “zadeta”, zdravilo pa ji obenem lajša bolečino. Zaenkrat je torej njeno paliativno zdravljenje uspešno.
Če se prav spomnim, je 2-letno preživetje bolnikov z drobnoceličnim karcinomom pljuč 12{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9}, 5-letno pa okrog 5{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9}. Številke torej niso nič kaj vzpodbudne in govorijo o slabi prognozi te vrste pljučnega raka. Bolniki se navadno na prvi niz kemoterapij odlično odzovejo, vendar se bolezen kmalu povrne v agresivni obliki in je hitro usodna.
Kako natančno bo bolezen potekala pri vaši ženi, pa je težko govoriti: statistika o posamezniku namreč ne pove popolnoma nič. Ravno o tod izvira strašljivo obnašanje medicinske sestre, ki je vajena oslabelih in obnemoglih bolnikov in se obnaša do vseh enako, pa čeprav je peščica izmed njih še zelo poskočnih.

Spoštovana dr. Iva,

Pred tremi tedni smo zvedeli, da ima mami (56 let) drobnocelični tumor na pljučih (5 cm, razširjen že
na obe pljučni krili). Operacija ni mogoča.
Imela je že 1 kemoterapijo. Rezultati krvi po kemoteraciji so v redu.
Lepo prosim, da mi sporočite na kakšen način pridem do injekcij bele omele v Avstriji ali Nemčiji.
Ali potrebujemo bel recept? Kje lahko dobimo navodila za uporabo ter kakšna je cena?
Odgovor bi resnično potrebovala čimprej.

Najlepša hvala za Vaš čas.

Prijazen pozdrav,
Nina

Pozdravljeni,
sorry, ampak na to vprašanje Vam ne sme nihče odgovoriti, ker bi to izpadlo kot reklama.
Ni toliko problem Vam priti do omele, kot pa najti zdravnika, ki bo mamo spremljal. Za kontaktne podatke bo najbolje, da se povežete s tistimi, ki se že zdravijo z omelo in tistih ni malo. V čakalnici na OI je verjetno tudi kdo tam, ki se sam injicira; le spregovoriti je treba 🙂
Po prvi kemoterapiji je kri običajno še v redu, vseeno je bolje, da takoj začnete. Mama mora zdravnika sama konzultirati, zato ne čakajte predolgo. Tam bo seznanjena tudi o dobavi in načinu uporabe.
Lep pozdrav in vse dobro!

Nina, če se nisi že znašla,poskusi na meil [email protected]
to je meil iz njenega profila

Pozdravljeni!
Tukaj sedm na novo , ker imam v oskrbi očeta z dobroceličnim pljučnim rakom in metastazami v možganih. stadij T4N2M1b.
Vem da je to napredovali pljučni rak , da prognoza ni lepa, ampak vseeno imam vprašanje.
Imam ga v oskrbi, za raka smo zvedeli 4.10.2013, doma je sedaj cca 14 dni. Imel je pet obsevanj, več pa ne ker je v slabem fizičnem stanju, namreč pri svojih 160 cm tehta komaj 44 kg. Zato so rekli da se bojijo da bi s kemoterapijo samo poslabšali stanje .
Vendar kljub temu on meni noče jest, pravi da ne more, da ga boli po požiralniku, hodi tudi komaj še kaj.
Najbolj me pa zanima zakaj njemu ko se izkašljuje zelo “smrdi” tisot kar izkašlja. Vonj ima po gnilem.
Če kdo ve zakaj je to bi prosila za odgovor
lep pozdrav vsem Božena

zakaj smrdi? zaradi raka. rak rad recimo zraste v pljučnih kavernah, ki so ostale po tuberkulozi. ko oseba izkašljuje, lahko izkašljuje snov, ki je v kavernah, torej razpadlo tkivo, ki je v bistvu nastalo zaradi raka. isto je tudi recimo značilno za raka žrela. neznosen smrad iz ust…

seveda pa nisi napisala za kakšnega raka gre (je več podtipov raka pljuč), tako da je to samo moja domneva…

Spoštovani,

Pred kratkim je tudi našo družino doletela slaba novica. Namreč očetova žena je zbolela za rakom na pljučih in sicer drobnoceličnim. Stara je 63 let. Postavljena diagnoza je T4N2. Pred kratkim je prejela prvo KT in vsaj zaenkrat se drži zelo dobro – tako fizično kot psihično. Človek si želi, da bi tako ostalo za zmeraj, toda realnost je drugačna.
V preteklih 14 dneh sem prebral več študij, forumov in nasvetov o omenjenem raku kot prej v celem mojem življenju. Spoznanja niso bila prijetna in z njimi sem do podrobnosti seznanil vse družinske člane, tudi očetovo ženo. Odločili smo se, da to pošast poskušamo premagati na svoj način – v časovnem maratonu.
Povsem jasno nam je, da zdravila, ki bi ubilo drobnoceličnega raka še ni na tržišču in da ga še vsaj 2 leti, kljub velikim napredkom ne bo. Jasno nam je tudi, da je drobnocelični rak eden od hitro napredujočih, da pa je tudi eden tistih rakov, ki mu KT ni všeč. In ravno tukaj vidimo priložnost za nas.
Odločili smo se namreč, da poskušamo dobiti na času. Na kakšen način – s spremenjenim načinom življenja, s prehranskimi dopolnili in alternativnimi sredstvi, ki bodo naši bolnici pomagali vzdrževati potrebno energijo in dovolj močen imunski sistem za premagovanje KT in ostalih oblik zdravljenja uradne medicine.
Med branjem člankov in izjav najbolj priznanih svetovnih strokovnjakov s področja onkologije sem namreč ugotovil, da se prav vsi strinjajo v enem – DA SO TUDI SEDAJ POZNANI CITOSTATIKI DOVOLJ MOČNI, DA UBIJEJO DROBNOCELIČNI RAK. Problem je le v tem, da pacienti fizično ne zdržijo vseh obsevanj in kemoterapij.
Naredili bomo vse, da naša mama zdrži vse te napore in da ji ohranimo enako stopnjo kvalitete življenja kot ga je imela pred kemoterapijami. To je tekma s časom, v kateri verjamem, da lahko zmagamo. Naš cilj – vsaj 3 leta. Do takrat pa verjamem, da bo tudi uradna medicina ponudila uradno zdravilo, da se dokončno rešimo te pošasti.
Ne zanimajo me uradne statistike preživetja, ker v njih ne verjamem, ker so zavajajoče in neresnične. ZANIMA ME SAMO BOJ DO ZADNJEGA DAHA.

Prav zato prosim vse zdravnike, ki imajo svoj stav in hrbtenico, da nam pomagajo. Izredno jim bom hvaležen, če se mi bodo oglasili na moj e-mail : [email protected]. Ne potrebujemo lažnih obljub in upanj, potrebujemo resnico in informacije, ki so vredne življenja. Verjamemo, da poznate zdravila in alternative, ki lahko pomagajo naši mami in ji podaljšajo ter zagotovijo kvalitetno življenje. Za kako dolgo ne ve nihče in tudi te prognoze ne pričakujemo. Rad bi vas spomnil na HIPOKRATOVO ZAOBLJUBO. Življenje in zdravje sta največji bogastvi. Vsakemu od vas zagotavljam diskretnost, da vas ne bom nikdar javno citiral in da tudi nikomur nikdar ne bom nikomur razkril teme naših pogovorov.
Sem le človek, ki se zlahka ne preda in ki se bori in išče rešitve takrat, ko so vsi drugi že zdavnaj obupali in se predali. In če se bom nekega dne moral sprijazniti z izgubo, se še vedno ne bom predal. Svoje izkušnje in spoznanja bom nesebično prenašal vsem, ki bodo iskali pomoč. Mislim, da sem odkril svoje življenjsko poslanstvo.
Za pomoč prosim tudi vse bolnike in njihove svojce, ki so s svojimi načini in pristopi dosegali pozitivne učinke. Hvala za razumevanje.

Borut

[quote=”Borut66″]Spoštovani,

Pred kratkim je tudi našo družino doletela slaba novica. Namreč očetova žena je zbolela za rakom na pljučih in sicer drobnoceličnim. Stara je 63 let. Postavljena diagnoza je T4N2. Pred kratkim je prejela prvo KT in vsaj zaenkrat se drži zelo dobro – tako fizično kot psihično. Človek si želi, da bi tako ostalo za zmeraj, toda realnost je drugačna.
V preteklih 14 dneh sem prebral več študij, forumov in nasvetov o omenjenem raku kot prej v celem mojem življenju. Spoznanja niso bila prijetna in z njimi sem do podrobnosti seznanil vse družinske člane, tudi očetovo ženo. Odločili smo se, da to pošast poskušamo premagati na svoj način – v časovnem maratonu.
Povsem jasno nam je, da zdravila, ki bi ubilo drobnoceličnega raka še ni na tržišču in da ga še vsaj 2 leti, kljub velikim napredkom ne bo. Jasno nam je tudi, da je drobnocelični rak eden od hitro napredujočih, da pa je tudi eden tistih rakov, ki mu KT ni všeč. In ravno tukaj vidimo priložnost za nas.
Odločili smo se namreč, da poskušamo dobiti na času. Na kakšen način – s spremenjenim načinom življenja, s prehranskimi dopolnili in alternativnimi sredstvi, ki bodo naši bolnici pomagali vzdrževati potrebno energijo in dovolj močen imunski sistem za premagovanje KT in ostalih oblik zdravljenja uradne medicine.
Med branjem člankov in izjav najbolj priznanih svetovnih strokovnjakov s področja onkologije sem namreč ugotovil, da se prav vsi strinjajo v enem – DA SO TUDI SEDAJ POZNANI CITOSTATIKI DOVOLJ MOČNI, DA UBIJEJO DROBNOCELIČNI RAK. Problem je le v tem, da pacienti fizično ne zdržijo vseh obsevanj in kemoterapij.
Naredili bomo vse, da naša mama zdrži vse te napore in da ji ohranimo enako stopnjo kvalitete življenja kot ga je imela pred kemoterapijami. To je tekma s časom, v kateri verjamem, da lahko zmagamo. Naš cilj – vsaj 3 leta. Do takrat pa verjamem, da bo tudi uradna medicina ponudila uradno zdravilo, da se dokončno rešimo te pošasti.
Ne zanimajo me uradne statistike preživetja, ker v njih ne verjamem, ker so zavajajoče in neresnične. ZANIMA ME SAMO BOJ DO ZADNJEGA DAHA.

Prav zato prosim vse zdravnike, ki imajo svoj stav in hrbtenico, da nam pomagajo. Izredno jim bom hvaležen, če se mi bodo oglasili na moj e-mail : [email protected]. Ne potrebujemo lažnih obljub in upanj, potrebujemo resnico in informacije, ki so vredne življenja. Verjamemo, da poznate zdravila in alternative, ki lahko pomagajo naši mami in ji podaljšajo ter zagotovijo kvalitetno življenje. Za kako dolgo ne ve nihče in tudi te prognoze ne pričakujemo. Rad bi vas spomnil na HIPOKRATOVO ZAOBLJUBO. Življenje in zdravje sta največji bogastvi. Vsakemu od vas zagotavljam diskretnost, da vas ne bom nikdar javno citiral in da tudi nikomur nikdar ne bom nikomur razkril teme naših pogovorov.
Sem le človek, ki se zlahka ne preda in ki se bori in išče rešitve takrat, ko so vsi drugi že zdavnaj obupali in se predali. In če se bom nekega dne moral sprijazniti z izgubo, se še vedno ne bom predal. Svoje izkušnje in spoznanja bom nesebično prenašal vsem, ki bodo iskali pomoč. Mislim, da sem odkril svoje življenjsko poslanstvo.
Za pomoč prosim tudi vse bolnike in njihove svojce, ki so s svojimi načini in pristopi dosegali pozitivne učinke. Hvala za razumevanje.

Borut[/quote]

Žal vam s konkretnimi podatki ne morem pomagati.

Bi pa samo dodala, da kolikor se lepo bere ta vaš optimizem in volja, je najbolj pomembo, da si te borbe želi tudi bolnica. Pri tej bolezni gre za njo in njeno borbo, ne vašo. Nikar človeka ne silite v nekaj, proti njegovi volji, da bi zadostili vašemu egu.
Dosti let nazaj je tudi mpj star oče zbolel za rakom na pljučih in kljub ne najboljši napovedi, so se drugi namesto njega odločili za operacijo. Umrl je vsega 1 leto postavitvi diagnoze, 10 mesecev po operaciji. Ves čas zdravljenja je ponavljal, da ne obžaluje v življenju ničesar, razen operacije. Ker si je kot prvo ni želel in kot drugo ga je oropala vsega, saj je bil po njej dolgo časa v kaatstrofalnem stanju. Ko je prišel k sebi in v času, ko je vedel, da terapije več ne pomagajo, je živel in delal to, kar si je želel pa nikoli imel časa, družil se s prijatelji in družino. Tisto leto je vložil toliko zelenjave in nakuhal marmelad in par. mezge, da je cela družina imela tega za dve leti. Kolikor noro se sliši, užival je vsak dan, tudi zadnjega.

Drug primer pa smo imeli 4 leta nazaj s taščo, ki je zbolela za 95{251650fec493513d43f5f7e2e3c06088e951719f74e82177f89b8bb705212ec9} ozdravljivim rakom, pa se je pri njej vse obrnilo kontra. V roku pol leta je zapravila okoli 10 tisoč € za razna zdravila, dodatke, iz Švice in celo Amerike. Onkologi so sicer prenehali s sistemskim zdravljenjem, ker se rak ni odzival na nobeno terapijo. Mi smo sicer mislili, da se šalijo, saj je tašča zgledala kot rožica. Krvni izvidi super, ni imela povišanega niti enega tumorskega arkerja, tudi vsi ostali izvidi so bili boljši kot pri meni. Ostale so le metastaze na kosteh in posledično neznosna bolečina. Tako je bilo pol leta po smrtni obdodbi OI in, ko sem jih končno prepričala, da bi nekaj ukrenili proti tem metastazam, da bi spet začeliz zdravljenjem, je rak šel svojo pot in v dobrem mesecu je tašča umrla. Sicer smo pred tem zvedeli, da so se ji metastaze začele širiti, ampak ženski tega ni bilo videti, tudi sama je začela s plani kam se bo selila in kako bo….. Kot sem napisala, potem pa v enem mesecu BUM in konec. Možno je, da so ji ti dodatki, eden ali vsi, kdo bi vedel, pomagali ohranjati kri in imunski sistem v dokaj dobrem stanju, ampak ko se je začela bolezen širiti, je več z nobenim ukrepom nismo mogli zadržati.

Seveda vaši mamo želim, da bi se vsaj zazdravila, če že ozdravila ne, vseeno pa vam polagam na srce, da naj ne bo vse le okoli borbe proti bolezni, vzemite si čas za njo in zase. To je to, kar ji bo na koncu prineslo mir in tudi vam.

lp