Pozdravljeni,

pa smo spet tukaj. v bistvu sem sama najmanj prizadeta od situacije ampak verjetno tudi zato najbolj dovzetna za bilokakšen nasvet.
Živim z možem in dvema otrokoma v hiši svoje tašče, ki je hud alkoholik in odvisnica od tablet. Pred 6 leti je bila na zdravljenju na psihiatriji za pol leta ( če ne bi šla bi zgubila službo), ki pa je bilo neuspešno. Po zdravljenju je zdržala slabo leto brez alkohola, od takrat pa smo spet na istem. Čez teden služba, čez vikend akcija, vsake toliko časa če kakšni “opravičeni” izostanki iz službe, dopust preleži na kavču in utaplja vse svoje bolj ali manj namišljene probleme.
Ima dva otroka in vsi smo skupaj v isti hiši, kakor tudi njen partner, ki se po mojem mnenju zaveda situacije ampak jo ignorira saj ima tako mir.
Prišli smo tako daleč, da se je teden nazaj fizično spravila na mojega moža saj je bila mnenja, da se ne obnaša do mene tako kot bi se mogel. Spet ena stvar, ki jo samo ona vidi in nima nobenega stika z realnostjo. Najhujše kar je bilo pri tem incidentu je to, da sta najina oba otroka bila priči ( 4 mesece in 4 leta) razgrajanju, kričanju, tepežu, razbijanju kozarcev… Starejši pa je že toliko star,da dojame da to ni normalno in da to ni prav.
Danes me je brat od moža zbudil ob petih zjutraj, ko je prišel domov iz zabave, saj je našel svojo mamo ležati pod stopnicami. Bila je okrvavljena po glavi (ob padcu je verjetno vdarila z glavo ob stopnico) in pa mokra med nogami (od česa, verjetno veste). Ležala je na ploščicah in spala. Cela premražena ampak tako opita in zdrogirana od tablet, da se niti ni zavedala v kakšnem položaju je. 21 letni sin pa prestrašen in me prosil za pomoč. Tako sma jo spravila na toplo do jutra..kako pa bo dalje pa še ne vem. Verjetno bolnica, slikanje glave,…da se prepričamo da ni večjih poškodb. Morem pa priznat, da sem sredi noči slišala kako je nekaj zaropotalo pa nisem šla pogledat. Verjetno zato ker sem že navajena podobnih zvokov zaradi premikanja omar in iskanja alkohola na vseh nemogočih mestih.

ampak haloooo….sej pa tako ne moremo živeti. Isti sin jo je že našel ležati na travi pred hišo sredi noči, ko so ga kolegi pripeljali domov. Star je bil nekje 17 let. Sploh si ne morem predstavljat kaj se dogaja v njegovi glavi. Kako more biti to hudo. Najhujše pa je to, da jo še vedno “podpira” pri vsem njenem početju. Bilo nam je rečeno, da dokler bo imela čustveno oporo, ne bo nič boljše. Vsi ostali so se umaknili. Moj mož, njena mama in oče..ostaja ji samo še drugi sin, ki naredi vse za njo samo zato, da ima mir (tako on pravi). Daje denar, plačuje položnice, prekinja druženja s prijatelji, zato da ji pride domov noNe zaveda (ali pa tudi) pa se, da ji s tem dela še večjo škodo. Ne rečem, da je lahko pustiti svojo mamo, da pade tako, daleč, da se lahko potem končno začne zdraviti..Preklemano težko je…Ampak, kako naj dopovem njemu, da je to najboljše, kar lahko stori za njo in za sebe.
Kako se naj sploh lotim celotne situacije? V bistvu, se naj sploh lotim?
Ker na koncu, sem jaz tista, ki briše pobruhana tla, pere poscane obleke, se pogovarja, igra posrednika…vsi ostali ali so se distancirali ali pa sodelujejo z njo, ker je tako najlažje. Nisem mati Tereza,z mojimi dejanji pa skušam svojim otrokom prihraniti vse kaj je njun oče dal skozi.
Vem, da pod prisilo ne gre dati človeka ki je alkoholik na zdravljenje. Kaj pa človeka, ki je odvisen od tablet? Ali velja enako za vse odvisnosti…
Naj povem tudi to, da ko je trezna, je super človek. Pospravlja, kuha, je prijazna,… v glavnem je vredu ženska…potem pa liter vina in 2-3 apaurine in smo tukaj..

Prosim za kakršenkoli nasvet…

P.S.: Kar se moje družine tiče, rešujemo naš stanovanjski problem, da čimprej gremo na svoje. Glede na finančno situacijo pa bo trajalo še vsaj leto in pol. V najem ne gremo, ker smo se odločili za gradnjo.

Prisilno zdravljenje je mogoče takrat, ko je človek sam sebi in drugim nevaren. Predhodno bi bilo dobro, da se posvetujete z osebnim zdravnikom, oziroma to bi moral naredit sin, vaš mož.

Sicer pa ste sami že prava profesionalka, zelo trezno in odgovorno razmišljate in bi težko kaj dodala, saj že vse veste.

Pri zdravljenju zasvojenosti je tako, da mora človek popolnoma pasti, da se lahko začne pobirati in dokler ima eno rešilno bilko, v tem primeru je to njen drugi sin, se ne more začeti proces, saj v njej ni pravega motiva, zakaj bi se začel.

Hvala za vaš odgovor..
Žal se je njen padec končal kr tragično. Hematom, ki je pritiskal na možgane in je moral biti kirurško odstranjen. Tako, da je pristala v bolnišnici. Včeraj je bila še na levi strani telesa paralizirana, danes več ni. Tako, da se stanje izboljšuje. Upam, da jo bo to končno pripeljalo o ugotovitve, da se tako ne da živeti. Je pa še vedno vprašanje kakšne posledice bo ta poškodba sploh pustila in koliko bo sploh dojela kaj se je zgodilo..Zaenkrat je vse samo vprašanje časa.

Pogosto se mora zgoditi nekaj hudega, da se človek spravi k sebi in pogleda nekoliko drugače.
Izkoristite sedaj te dni treznosti in abstinence in poskusite tudi preko osebnega zdravnika najti način, kako ji takoj sedaj zagotoviti pomoč. Terapevtsko, strokovno, svetovalno, samopomočno… vključite mamo takoj, ko bo njeno zdravje toliko boljše, da se boste začeli pogovarjati o tem, kako naprej.