Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje Dojenje med delovnim časom

Dojenje med delovnim časom

Draga ga. Karmen,

sem mamica 14 mesečne dojenčice, ki je alergik, zaradi česar mi je bil podaljšan porodniški dopust. V službo moram ponovno sredi septembra. Ker je moja deklica alergična na mleko, mlečne izdelke, arašide, ananas, bučke, govedino… , dobiva potrebne beljakovine predvsem z dojenjem. Kot veliko alergikov tudi ona pogosto zavrača hrano, tako da jo podnevi dojim povprečno še štirikrat, ponoči trikrat. Vem, da mi Zakon o straševskem varstvu daje pravico do najmanj enournega odmora za dojenje do dopolnjenega drugega leta otrokove starosti ali več, ob predpostavki, da delam polni delovni čas. Ker matere v praksi to možnost izkoristijo malokrat in ni ustreznega presedana, me zanima nekaj stvari, na katere mi boste morda znali odgovoriti vi. Zanima me sledeče:
– kako se dokazuje, da mati še zmeraj doji?
– kdo določi starostno mejo, o kateri zakon govori, da je “dve leti ali več”, do katere ti pripada odmor za dojenje?
– na osnovi česa se določi dolžina odmora (če znaša pot do službe 30 min. mora biti čas za dojenje daljši od ene ure)?
– kako postopati v primeru, ko delodajalec ne podaljša časa za odmor, o katerem zakon govori, da znaša najmanj eno uro?

Zakon o starševskem varstvu govori tudi, da mati v času dojenja uživa posebno varstvo na delovnem mestu, vendar ne pove, kakšno. Razlage na to temo ni v tolmačenju zakona. Imate morda vi praktične izkušnje, ki bi jih lahko ponudili kot odgovor na to vprašanje?

Zahvaljujem se vam za vaše cenjene odgovore, predvsem pa za čas in entuziazem, ki ga ob vaši družini zmorete darovati za nas.

Vse dobro želim,

Katrin

Draga Katrin,
hvala za vaša vprašanja. Vaša deklica ima 14 mesecev, ima alergije, vam so k sreči podaljšali porodniško. V službo greste ponovno v začetku septembra.

Da, zakon o starševskem varstvu vam daje pravico do enournega odmora med delovnim časom za dojenje ali črpanje mleka. Žal se je v praksi pokazalo, da – zaradi nedefinirane obveznosti plačila te ure, mnogim materam pravico do te ure delodajalec zavrne.

Ura za dojenje je opredeljena v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Ura za dojenje v zakonu o starševskih prejemkih sploh ni opredeljena, čeprav se ZDR na to sklicuje. Tukaj je nastala pravna napaka, praznina.

193. člen ZDR
(pravica doječe matere)
(1) Delavka, ki doji otroka in dela s polnim delovnim časom, ima pravico do odmora za dojenje med delovnim časom, ki traja najmanj eno uro dnevno.
(2) Pravica do nadomestila plače za čas odmora po prejšnjem odstavku se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust

Če beremo komentar k ZDR:
“V drugem odstavku tega člena zakon glede pravice do nadomestila plače za čas odmora za dojenje napotuje na ureditev v predpisih, ki urejajo starševski dopust, to je ZSDP (=Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih). Vendar veljavni ZSDP ne predvideva takšne posebne pravice in ne vsebuje nobenih določb o pravici do nadomestila za čas odmora za dojenje med delovnim časom. Pričakovati je ustrezno uskladitev ZSDP ali ZDR v tej smeri. Opozoriti je treba, da je v zgoraj omenjenih konvencijah v tej zvezi jasno določena pravica do ustreznega plačila za ta čas.”

Kako zadeva realno izgleda v praksi?

Katrin, pravica do ure za dojenje ni časovno omejena, kot navajate – do drugega leta. Razen če so vmes napisali kakšno novo dopolnilo k zakonu za katerega še ne vem?

Nekatere mamice so uveljavljale uro za dojenje in jo plačuje delodajalec. Nekatere uro koristijo med delovnim časom, da mleko črpajo ali gredo domov podojit otroka (če živijo blizu službe). Nekatere so v dogovoru z delodajalcem možnost izkoristile tako, da pridejo na delo ali eno uro kasneje ali gredo eno uro prej. Žal pa večina mamic ure za dojenje zaradi pravne luknje ni mogla izkoristiti, saj nekateri delodajalci ne pristanejo na plačilo le te.

Druga možnost je ta, da kot mati otroka, mlajšega od treh let delate s skrajšanim delovnikom: namesto 8 ur lahko delate 7, 6, 5 ali 4 ure. Če se odločite za sedem urni delovnik, potem to pravico koristite. Ta delovna ura sicer ni plačana, so pa plačani prispevki zanjo, plačuje pa jih država na osnovi Starševskega zakona o skrajšanem delovniku.

Doječa mati ima nekaj dodatnih pravic v Zakonu o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih je bil objavljen v Uradnem listu RS82/2003, z dne 21. 8. 2003, Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk. Pravice so predvsem tiste, ki opredeljujejo, da doječa mati določenih del in izmenskega dela ne sme opravljati. Pravica doječe matere je tudi ta, da doječa mati ne sme biti odpuščena. V zakonu je opredeljena tudi pravica doječe matere, da med delovnim časom koristi eno uro za dojenje (ali črpanje mleka).

Oba starša, tako oče kot mati, lahko koristita pravico do skrajšanega delovnega časa (7,6,5 ali 4 ure), dokler otrok ne dopolni treh let. Pravica je opredeljena v Zakonu o starševskih prejemkih.

Postopek uveljavljanja svojih pravic pri delodajalcu? Napišete prošnjo in jo posredujete svojim nadrejenim ali kadrovski službi v vašem podjetju. Ko je prošnja odobrena, vam izstavijo novo pogodbo, kjer mora biti natančno opredeljen čas trajanja pogodbe in število ur vašega novega delovnika. S to novo pogodbo lahko uveljavljate nadomestilo za razliko doplačila prispevkov na lokalnem Centru za socialno delo, če se odločite za možnost krajšega delovnika.

Kadar delodajalec zahteva potrdilo, da mati doji, ga lahko dobite pri svojem pediatru.

Starostna meja navzgor ni določena. Čas trajanja dojenja je vaša osebna zadeva, ni stvar razprave z delodajalcem.

Dolžina odmora za dojenje je fiksna, točno ena ura. Če imate daljšo pot in v tem času ne morete domov otroka podojiti, se ta odmor koristi za črpanje mleka.

Če delodajalec ne upošteva vaših pravic, vam priporčam, da se najprej obrnete na sindikat ali pravno službo v podjetju, če ga/jo imate.

Posebno varstvo na delovnem mestu je citirano v zakonu, prilagam tudi izvlečke iz Zakona o delovnih razmerjih, objavljen v Uradnem listu RS82/2003, z dne 21. 8. 2003, Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk, stran 12116. Na podlagi 189. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) izdaja minister, pristojen za delo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje Pravilnik o varovanju zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk:

1. člen
Namen
S tem pravilnikom se določajo ukrepi in aktivnosti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ter doječih delavk.

2. člen
Definicije
Za namen tega pravilnika je:
a) noseča delavka vsaka noseča delavka, ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca. Nosečnost se šteje od časa seznanitve delodajalca z nosečnostjo do poroda,
b) delavka, ki je pred kratkim rodila, tista delavka, ki je rodila pred manj kot 12 meseci in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca,
c) doječa delavka tista delavka, ki doji otroka in ki o svojem stanju z zdravniškim potrdilom obvesti delodajalca.

3. člen
Ocena tveganja in obveščanje
Delodajalec mora za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za izpostavljenost dejavnikom, ki lahko negativno vplivajo na zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ter doječih delavk, v okviru ocene tveganja oceniti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti, oceniti vrsto in stopnjo tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare in določiti ter izvesti ustrezne varnostne ukrepe.
V oceni tveganja se posebej preveri vpliv nočnega in nadurnega dela na zdravje delavke in zdravje otroka v času, ko je delavka noseča in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka.
Delodajalec mora oceno tveganja obnavljati in dopolnjevati pri vsaki spremembi dejavnikov, ki škodljivo vplivajo na zdravje delavke in zdravje otroka.
Delodajalec mora obveščati delavke in njihove predstavnike o rezultatih ocen tveganja, in o vseh varnostnih ukrepih, ki se nanašajo na varovanje zdravja pri delu.

4. člen
Izvedba ukrepa
Obveznost delodajalca, da izvede ukrepe, nastopi z dnem, ko delavka z zdravniškim potrdilom o svojem stanju obvesti delodajalca.
Ukrepe, določene v izjavi o varnosti, izvede delodajalec v sodelovanju s pooblaščenim zdravnikom na podlagi zdravniškega potrdila, ki ga delavki izda izbrani ginekolog.
Na zahtevo delavke presoja ustreznost ukrepa posebna zdravniška komisija, določena v 17. členu Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/02). Komisija o svojem mnenju obvesti inšpekcijo za delo.

5. člen
Splošna prepoved izpostavljenosti
1. Noseča delavka ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom:
A) Fizikalnim dejavnikom:
– hiperbarični atmosferi (npr. potapljanje, zaprti prostori pod pritiskom)
– ionizirajočim sevanjem
B) Biološkim dejavnikom:
– toxoplasmi
– virusu rdečk, razen, če je bila ženska cepljena proti rdečkam
C) Kemičnim dejavnikom
Snovem, ki so označene z naslednjimi standardnimi opozorilnimi oznakami:
– lahko škoduje nerojenemu otroku ( R61)
– možna nevarnost škodovanja nerojenemu otroku (R63)
– svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telesu
D) Delovnim pogojem
– rudarskim delom pod zemljo
2. Doječa delavka in delavka, ki je pred kratkim rodila, ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom:
A) Fizikalnim dejavnikom
– odprtim virom ionizirajočih sevanj
B) Kemičnim dejavnikom
Snovem, ki so označene z naslednjimi standardnimi opozorilnimi oznakami:
– lahko škoduje zdravju dojenčka preko materinega mleka (R64)
– svincu in njegovim spojinam, ki se lahko absorbirajo v telo
C) Delovnim pogojem
– rudarskim delom pod zemljo
6. člen
Prepoved izpostavljenosti glede na oceno
tveganja
1. Noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme biti izpostavljena naslednjim dejavnikom, če iz ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka:
A) Fizikalnim dejavnikom:
– hrupu nad 80 dB (A)
– neionizirnemu sevanju, ki lahko povzroči škodo na plodu
– splošnim vibracijam nizkih frekvenc
– vibracijam, ki se prenašajo direktno na trebuh
– udarcem, nenadnim premikom
– ekstremnemu mrazu ali vročini
B) Biološkim dejavnikom:
Virusom:
– herpesvirusi: CMV, HSV, VZV
– parvovirus B19
– virus ošpic
– enterovirusi: Coxackie B virus, echovirus, poliovirus
– HIV 1 in HIV 2 virus
– virus limfocitnega horiomeningitisa
– hepatitis B virus, hepatitis C virus
– virus vakcinije
– virus črnih koz
– adenovirus
– virus zahodnega konjskega encefalomielitisa
– virus venezuelskega encefalomielitisa
Bakterijam:
– Treponema pallidum
– Mycobacteryum tuberculosis
– Lysteria monocytogenes
– Campylobacter fetus
– Salmonella typhosa
Protozojem:
– Plasmodium spp.
– Tripanosoma cruzi
in vsem ostalim biološkim dejavnikom, ki se nahajajo v 2., 3. in 4. skupini pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, Priloga III. (Uradni list RS, št. 4/02), ki lahko škodujejo noseči delavki in nerojenemu otroku.
C) Kemičnim dejavnikom:
a) snovem, ki so označene z naslednjimi standardnimi opozorilnimi oznakami:
– lahko povzroči dedne genetske okvare (R46)
– možen rakotvoren učinek (R40)
– lahko povzroči raka (R45)
– lahko povzroči dedne genetske okvare (R46)
– nevarnost hudih okvar zdravja pri dolgotrajnejši izpostavljenosti (R48)
– pri vdihavanju lahko povzroči raka (R49)
b) proizvodnim procesom:
– proizvodnji auramina
– ki vključujejo izpostavljenost aromatskim policikličnim ogljikovodikom, prisotnim v premogovih sajah, katranu, smoli, dimu ali prahu
– ki vključujejo izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom, ki nastajajo pri praženju in elektrolitskem prečiščevanju baker-nikljevih talin
– močno kislinskim postopkom pridobivanja izopropilalkohola
c) živemu srebru in živosrebrovim spojinam,
d) zdravilom proti mitozi,
e) ogljikovemu monoksidu,
f) kemičnim dejavnikom z znano in nevarno absorbcijo preko kože.
D) Delovnim pogojem:
– premeščanju bremen, težjih od 5 kg
– delom, ki se opravljajo v izrazito nefiziološkem položaju telesa
– službenim potovanjem
– delom z velikimi psihičnimi obremenitvami, ki lahko škodujejo plodu
E) Organizaciji dela:
– nočno delo
– nadurno delo
2. Noseča delavka, delavka, ki je pred kratkim rodila ter doječa delavka, ne sme opravljati tudi drugih del, če iz ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika izhaja tveganje za zdravje delavke in zdravje otroka.

7. člen
Prosti čas za preventivne preglede
Delavka ima pravico do plačane odsotnosti z dela za čas tistih preventivnih pregledov v zvezi z nosečnostjo, porodom in dojenjem, ki jih ni mogoče opraviti izven rednega delovnega časa.

Prijazen pozdrav! Karmen Mlinar, svetovalka za dojenje pri La Leche League International <http://www.dojenje.net>

New Report

Close