Imam eno blebetavo sosedo, ki ima za sorodnika blebetavega zdravnika. Ker ji svojega zdravstvenega stanja ne razlagam, mi jenkrat v pogovoru ‘zabrusila’, da itak ima sorodnik, ki je zdravnik v bolnici dostop do podatkov ne le iz baze bolnice, v kateri je zaposlen, amak da se podatki o diagnozah, zdravljenjih iz drugih bolnic ‘pripnejo’ pacientu in itak lahko on pogleda… (če ne bom zvedela od tebe – zlepa, bom pa kako drugače…).
Ne zanimajo me mnenja o etičnosti takega početja, zanima me do kakšnih podatkov imajo zdravniki vpogled, kakšni podatki o pacientih so zbrani in ali e vodi evidenca vpogledov v te podatke.
Hvala za odgovor, če kdo ve.

Zabrusi ji, da če misli še kaj jezikati, bo njen sorodnik kmalu ob službo, ker krši zakon o varovanju osebnih podatkov, etični kodeks zdravnikov pa še kaj bi se našlo.Dovolj je, da napišeš prijavo na nekaj naslovo, pa je.
Kar ostro.
Drugače pa ne vem odgovora, prepostavljam pa, da so podatki najbrž res dostopni.

Ne gre le za to, da bi ona okrog jezikala, ampak da bi sploh kaj morala vedeti… Če jo kaj zanima naj me vpraša, če bom hotela ji bom povedala, če ne, pač ne bo. Je bil primer, ko je nekdo zbolel za rakom in je svojemu zdravniku prepovedal, da bi to povedal ženi. Žena ni vedela, soseda pa, saj se je sorodnik pozanimal in jo obvestil o diagnozi… Bila je mnenja, da se o teh stvareh mora govoriti, da rak ni tabu tema in če ona tako misli, mnenje obolelega nič ne šteje, ker itak nima prav…

Zdravnik ima dostop do diagnoz in zdravljenjih v svoji bolnišnici. Tako da te nima kaj skrbet, če v tej nisi bila. Drugače pa sem 100% prepričana da ji podatkov ne bi dal. Vsi v zdravstvu smo podpisali, da se o bolnikih in njihovih diagnozah ter zdravljenjih ne pogovarjamo zunaj bolnice. V nasprotnem primeru se ve kaj sledi.

Lp administratorka

Ojla. niti slučajno se nobeni podatki ne prenašajo od enega zdravnika do drugega. že pri osebnem zdravniku se vglavnem vodi papirna dokumentacija, kvečjemu samo šifrant diagnoze se vnosi v računalnik. pri specialistih pa je dokumentacija vodena le na določeno kliniko – oddelek. specialist npr. kirurg nima podatkov o pacientu, ki se je zdravil npr. pri ortopedu, oz. nima dostopa o evidenco npr. ortopedije.

kar brez skrbi. če pa bo že kaj zinla, ji pa mirno lahko “zabrusiš”, da ta zdravnik krši kodeks in lahko podaš tudi prijavo. ti ji kar povej, da bo tudi svojega znanca v tem primeru krepko zaje….

pogumno!

Definitivno je “razsvetli” s posledicami njenega obnašanja.
Ko sem jaz šla za mamo vprašat kako in kaj, so mi povedali šele, ko je ona privolila v to. Te stvari so zaupne in prav je tako.

Vem za konkreten primer, da se kljub pritožbi ni zgodilo nič. Namig je sicer bil, da se lahko “pacient gre le še zasebno tožbo, ki pa jo bo gotovo izgubil”. Je bilo celo tako, da je gobčna zdravnica izdala dve konkretni informaciji o pacientu in njegovemu (malo manj kot 18-letnem) otroku (oba sta bila pacienta te zdravnice) neki povsem tretji osebi. Je pa res, da so vsi doma v manjšem kraju in sta informaciji hitro prišli naokoli.

LP

:O Tožit! Haaaloooo?????? Kakšni primerki pa so to???
:0

Pa se dejansko z tožbo kaj doseže? No, ta primer za katerega vem jaz je sicer že krepko star, slabih 13 let. Morda je bilo takrat drugače.

LP

Žogica, ja, to je najbrž učinek manjšega kraja. Veze in poznanstva in prepletenost vsega. V takem o0kolju najbrž težko zmagaš. A saj veš, vsak šef ima šefa……..in nekje se potem zgane, če ne zaradi drugega zato, ker vidijo, da si tako zmešan, da ne misliš nehat. Če se ti seveda da s tem ukvarjati.
Jaz se brez potrebe ne razburajm in ne nadiram prodajalk, mesarjev in referentk na šalterjih. Če mi kaj ni všeč, vpišem to v knjigo pritožb. A zadnjič, ko me je totalno razkuril prodajalec v Merkurju, sem želela narediti isto, pa so mi pod nos dali ovojnico z že oblikovanim dopisom. Dopisala bi pritožbo in poslala dopis – direktno izvršnemu direktorju Merkurja. Torej, ne predstojniku v poslovalnici, ne, direktno v Naklo. To se mi je vseeno zdela prehuda, pa nisem, saj v končni fazi nočem imeti nekoga “na vesti”. A ponekod je že tako, čista centralizacija in ja, pritožbe so v takih primerih ZELO učinkovite.

In zakaj ne tožba? Če ima zdravnik predolg jezik in govori o mojem zdravstvenem stanju s komerkoli, ki se ga to ne tiče (ker se pač samo mene) ga imam pravico tožit, ker je kršil mojo zasebnost. Tako, da bolje, da drži jezik za zobmi, ker drugače mu ne uide tožba. Verjetno se to sliši nesramno, samo si ne predstavljam, da bi npr. sosedje ali pa sorodniki s katermi nimam stikov poznali moje zdravstveno stanje, pa čeprav sem zdrava. Ena meja pa mora bit.

ma1teja, ne bodi tako prepričana. Zvedela sem že za marsikatero diagnozo, za ljudi, ki jih poznam in za take ki jih ne. In za nobenega me ne zanima. Če mi je oseba blizu, jo bom povprašala… če e želi povedat, ne bom spraševala drugih.

Je pa tako: če bom rovarila proti zdravniku, da sem slišala to in to, kaj bom dosegla??? Kaj bi potencialno govoril o meni, mi ne bo nihče povedal. Skočit bi moral ‘ogovarjanec’, pa ne poznam primera da bi. Kako dokazati? Morala bi imeti izpis vpogledov v rač. bazo in zahtevati pojasnilo, zakaj je ta in ta dr. potreboval podatke.

Pa še to: če šefi ne bi vzeli takega blebetala pod drobnogled, bi se zgodilo le to, da bi s početjem nadaljevali, le pazili bi, komu bodo posredovali informacije.

In zakaj ne tožba? Če ima zdravnik predolg jezik in govori o mojem zdravstvenem stanju s komerkoli, ki se ga to ne tiče (ker se pač samo mene) ga imam pravico tožit, ker je kršil mojo zasebnost. Tako, da bolje, da drži jezik za zobmi, ker drugače mu ne uide tožba. Verjetno se to sliši nesramno, samo si ne predstavljam, da bi npr. sosedje ali pa sorodniki s katermi nimam stikov poznali moje zdravstveno stanje, pa čeprav sem zdrava. Ena meja pa mora bit.[/quote]

Narobe si me razumela. Jaz bi jih tožiola! Briga me ali kaj dosežem ali ne!

In zakaj ne tožba? Če ima zdravnik predolg jezik in govori o mojem zdravstvenem stanju s komerkoli, ki se ga to ne tiče (ker se pač samo mene) ga imam pravico tožit, ker je kršil mojo zasebnost. Tako, da bolje, da drži jezik za zobmi, ker drugače mu ne uide tožba. Verjetno se to sliši nesramno, samo si ne predstavljam, da bi npr. sosedje ali pa sorodniki s katermi nimam stikov poznali moje zdravstveno stanje, pa čeprav sem zdrava. Ena meja pa mora bit.[/quote]

Narobe si me razumela. Jaz bi jih tožiola! Briga me ali kaj dosežem ali ne![/quote]

Aha. Potem pa se opravičujem.

Problem je, ker boš v povprečju zelo težko dokazala, da je tvoje podatke izdal ravno ta in ta zdravnik, če nimaš nekoga, ki bo jasno in glasno povedal, da je to izvedel od tega in tega zdravnika. V povprečju lahko tvoje podatke že po službeni dolžnosti v kakšni lokalni bolnišnici pozna takole cca. sedem, osem ljudi, v lokalni ambulanti pa kakšni trije. Po mojih izkušnjah dosedaj so v bolnišnicah ponavadi medicinske sestre tiste, ki zaupne informacije trosijo naokoli, zdravnik je bolj izjema, se pa seveda dogaja tudi to. Zato se pojdite tožbe proti konkretnim osebam samo, če ste 100% prepričani, da jih je ta tudi nosil naprej in ne gre samo za pavšalno sklepanje “ker je zdravnik, je edini, ki ve” ali “ker je sestra, je sigurno ona, ker je iz našega kraja”. Bolj učinkovita zna biti osebna pritožba pri predstojniku.

meni se zdi boljša rešitev od tožbe pritožba informacijski pooblaščenki. verjetno bi malo spremenili odnos v dotični ustanovi, če bi jih obiskala pooblaščenka in bi bilo to še v vseh medijih, da ta in ta ustanova tako ravna z osebnimi podatki.

Jaz bi blebetavi sosedi rekla, da bom za njeno komentiranje/grožnje povedala njenemu sorodniku, ki se gotovo zaveda, da takih informacij ne bi smel širiti naokoli.