depresija+strah pred ljudmi
Pozdravljeni !
Pred letom sem srečal žensko, ki mi je bila takoj všeč. Oba sva stara 37 let, vsak s svojIm stanovanjem, oba zaposlena, podobnih karakterjev. Že drugi dan sem ji pokazal svoje stanovanje, čez mesec se je že skoraj preselila k meni, po pol leta sva se poročila. Imava se zelo rada. Tudi delo doma sva si razdelila. Že takoj na začetku sem vztrajal, da jaz pomivam posodo in to je kar moj resor. Tudi kar se tiče kuhanja in pospravljanja redno pomagam. Njeno stanovanje oddajava, tako da nekih velikih denarnih skrbi nimava. Ona je pridna, skrbna, moje stanovanje (oz. zdaj najino) sva prebelila, kupila novo spalnico, opremila, tako da moram reči, da se trudi biti prava žena in gospodinja.
Je mirna, inteligentna, zadržana pred drugimi ljudmi, hkrati je pa z menoj ljubeča, polna energije.
Kar se tiče spolnosti, je precej zadržana zaradi več vzrokov: najprej prihaja iz katoliške družine, kjer je to bila tabu tema, nato pa je v mladosti in kasneje imele na nesrečo stike s fanti oz. moškimi, ki so jo hoteli samo spraviti v posteljo, niso pa gledali na njo kot človeka. Spolnosti jo je (bilo) zelo strah.. To sva uspela opraviti po zelo počasnih napredovanjih, od tega, da sem se slekel no nazga, čez mesec da se me je dotaknila, čez mesec naslednji korak, tako da sva po 4-5 mesecih uspela celo spati skupaj. Imava redne spolne odnose, vendar je ona precej nedejavna, sicer čuti, doživi orgazem v nekaj minutah, vendar se po orgazmu takoj zapre in ne more več naprek, kot da se počuti umazano ali nevredno. Pa tudi ne želi si ljubljene, predigre, božanja. Hoče na brzino, največ pet minut in konec. Naj še omenim, do jo je, ko je bila majhna, neki moški hotel nadlegovati.
Kar se tiče najinega odnosa, si vse poveva in se drugače odlično ujameva. Jaz pridem takoj iz službe domov, tako da sem večinoma zmeraj ob njej. Problem je samo, ko je sama dopoldan sama doma, ker ima izmensko delo. Takrat sedi pred TV in gleda tiste mehiške limonade ter postane depresivna. Vsaj zdi se mi tako !?
Kar se tiče njenega psihičnega stanja, je pa tako. Ko je bila majhna, je mama dobila dvojčka, in ker mama ni imela več toliko časa za njo, se je čutila odrinjeno in ne zaželjeno, kar se če vedno čuti. Poleg tega, je po njenem mnjenju ona grda, sestra pa lepotica, naredila pa je tudi osnovno šolo, naprej pa ni šla, ker jo je strah pred ljudmi. Pred leti je tudi naredila poskus samomora.
Občutek imam, koda da živim z ženskim dr. Jekillom in mr. Hydom.
Ob normalnih dnevih je ljubeča, normalana, vesela, polna življenja, ob napadih depresije pa jo je strah pred ljudmi, zdi se ji, da jo vsi sovražijo, da je neumna, želi si mreti, ne zaupa nikomur…
Napadi depresije so se začeli, ko sem jo pripeljal staršem. Oče je bil takoj zelo navdušen nad njo in jo ima zelo rad, mami pa je šlo zelo v nos, ker pač nima šol, niso ji všeč njeni starši, ki so samo delavci. Tu moram omeniti, da so me njeni starši zelo dobro sprejeli in jaz nimam nobenih zadržkov do njih. Žena je že enkrat prej imela podobno izkušnjo, ko jo je ena mama od takratnega fanta nahrulila z kurbo, da se je tudi, ko sem jo jaz peljal prvič k mojim tako tresla, kot da gre pred strelski vod.
No, po poroki je izgledalo, da se bo stvar umirila, nakar je žena sprejela klic, ko jo je neka ženska (domnevam moja mamam) ozmerjala z kurbo , še prej pa jo je mama kar iz mirnega, ko sva bila na obisku začela zmerjat. Z mamo sem prekinil odnose, pogovarjam se samo še z očetom, ki je povedal, da je mama že imela prej ljubosumne izpade, tako , da se mi zdi, da bi bilo isto, bilo katero žensko bi pripeljal domov. Sem namreč edinec.
Skratka, v vsem popolnoma držim z ženo, ob napadih depresije jo držim v naročju, ji govorim in razlagam, tako da jo spravim kolikor tolikor k sebi. Tudi ona se trudi, jemlje enkrat Deprim, trenuto Persen.
Občutek imam, kot da je ostala majhna, prestrašena punčka.
Imam jo zelo rad, tudi ona to ve, vendar se stanje zelo počasi izboljšuje. Kaj naj še naredim ?
Spoštovani Pepi,
iz vašega pisma je razvidno, da se za ženino dobro počutje prizadevate v okviru svojega znanja in dobre volje, vendar so očitno na delu že globoko zajedeni mehanizmi, ki v določeni situaciji asociirajo na neko davno neprijetnost, zato se obnaša tako, kot bi se ta pravkar zgodila. Mislim, da potrebuje psihoterapevtsko vodenje, vendar če bo zdravnik predlagal za krajši čas jemanje zdravil, temu ne ugovarjajte, saj bodo zdravila odprla pot do izdatnejših psihoterapevtskih učinkov.
Hvala za odgovor. Mislim, da ste kar postavili pravo diagnozo. Res se mi zdi, da se ji je v preteklosti nekaj zgodilo, menim da v povezavi s sestro, kaj pa, ne vem. Sklepam pa iz tega, zdaj je bilo približno teden dni stanje normalno, celo kar se tiče spolnosti, je postala precej dejavna. Se je pa včeraj po obisku njene družine (tast, tašča, teta,..) pri nama, potem ko so odšli, spet vse ponovilo. In to točno tako, kot ste napisali. KOT DA BI SE NEKAJ ZGODILO OB OBISKU-tisti moment. Ker sem bil zraven, ni bilo nobenih slabih besed na ženin račun, vsi so jo hvalili. Zdi pa se mi, da jo je prizadelo, ker so seveda med pogovorom omenjali tudi sestro in pač govorili o njej.
A bi bilo smiselno, da poskušnjem s pogovorom z ženo zvedet, kaj se je zgodilo ali bi jo to lahko preveč prizadelo ?
Imam občutek oz. sum (seveda nepotrjen), da je v mladosti bila zaljubljena v nekega fanta, ali pa da je celo hodila z njim, pa da ga ji je sestra prevzela ?
lep pozdrav
Ko bi bilo še več takšnih dobrih in prijaznih moških kot si ti!!!! Vsa čas ti in povem ti da je tvoja žena res samo prestrašena punčka, ki bo z varno osebo ob strani premagala vse svoje bojazni, le tako naprej in spodbujaj jo čimveč, ter ne sili vanjo!
Lep pozdrav in čimveč lepih trenutkov z ženo ti želim.
Hvala za odgovor !
Vaš nasvet že itak vpoštevam, problem pa je, da ima žena odpor proti psihijatrom. V preteklosti je že hodila, ne vem, h komu, vendar po njenem ima slabe izkušnje. Jaz bi jo rad pregovoril, vendar jo ne smem silit k temu, lahko ji samo pomagam, da sama sprevidi, da je to za njo najboljše.