depresija in zdravila
Dober večer.
Najprej bi pohvalila ta forum, sledim mu že nekaj časa in mislim, da vsak najde hrano za svojo dušo.
Vprašala bi za nasvet.Mož(40 let)se že sedmo leto zdravi v presledkih za depresijo.Prvič je jemal Prozac in po letu dni se je stanje občutno izboljšalo, ni imel več napadov panike, ki se pojavljajo predvsem ob vožnji z avtom, še pogosteje, ko smo namenjeni nekoliko dlje.Po dveh letih se je vse ponovilo in ista zgodba, seveda z upanjem, da bo minilo mine nekaj let.Drugič se je zdravil z cipramilom, prav tako leto dni…..spet bolje z posameznimi izpadi, nato pa je bilo vse slabše, dokler ni mogel skoraj iz hiše, manj se je družil, piko na i pa je povzročila nenadna smrt očeta.Sedaj je že tri mesece na Zolofotu, kateri mu po mojem mnenju ne pomaga.V teh treh mesecih je imel že veliko težav v smislu napadov panike(ob tem se poti , ima občutek, da bo nehal dihati, poleg tremorja spremeni videz- izbuli oči, včasih kriče prosi za pomoč……).Po poklicu sem zdravstveni tehnik in že pred sedmimi leti , ob prvih znakih anksioznosti, sva bila pri gastroenterologu, kardiologu….in na srečo pristala pri psihiatru.Tudi tečaj avtogenega treninga sva opravila, žal ga ne izvajava redno , toda še kar. Najin odnos je zelo povezan, lepo se ujameva v vsem, imava dva krasna otroka, službo,….skratka tudi materijalno sva dobro stoječa. Veliko , veliko se pogovarjava in se ukvarjava en z drugim, kolesarimo, vrtnarimo….., tudi s spolnimi odnosi nimava težav(po tem ne bi sklepala da ima depresijo).
Lahko bi si mislili, da je skoraj idilično(vsi, ki nas poznajo, nam zdravo zavidajo),toda moj mož ima vedno ponavljajoče se težave.Moti me , da po treh mesecih (med drugim je imel veliko glavobolov v prvem mesecu jemanja zdravil-vsakokrat)ni nobenega rezultata, pa tudi pri obisku pri zdravniku mu ta le predpiše lexaurin in ga pošlje domov češ bo že bolje.Sam si ne prizna , toda je zelo labilen, kadilec, ki dnevno obljublja , da ne bo več, alkohola ne pije, morda le na kakšni zabavi(ni omembe vredno).Prišla sva tako daleč, da sedaj mu pravim , da naj ne diha z mojimi pljuči, ker sedaj občuti slabost, ko sem dlje odsotna(to pomeni nekaj kratkih uric), ker ob njegovih napadih ga mirim kot otroka , ga pripravim do normalnega vdiha izdiha in ga med božanjem umirjam.Tako sem zmerom ob njem.
Sama sem po naravi optimist, sprejela sem to bolezen(ki je padla z neba ali pa se je res globoko skrivala v njem , saj je po naravi nasmejan , družaben,), tudi to , da že nekaj časa nisva bila na dopustu niti v hribih (še dobro da živimo ob morju),me ne preganja.Postaja vedno bolj počasen, težko se zbere , pozabljiv je …..ne vem , občutek imam , da to zdravilo ni zanj, ali pa res po nekaj letih se učinek zavleče( ker po prvih dveh terapijah je bilo hitro bolje).
Pa še to : kakšno je vaše mnenje o Bachovih kaplicah(njegova starejša sestra ima podobne bolj mile težave in ji po štirimesečnem jemanju pomagajo, vsaj ona tako pravi).In kakšno je vaše mnenje o bioenergiji, brala sem da je lahko depresija vzrok pomankanje psihične energije(saj v teh sedmih letih sva ustvarjala-otroci, delo, …morda je bilo zanj to prehudo, jaz sem skoraj deloholik , tako da mi ni nič odveč).
Upam , da nisem dolgovezla. v naprej hvala in lahko noč
nova
Spoštovana Nova,
kompleksno zdravljenje depresije ne pomeni le jemanje zdravil, temveč postopno načrtno gojenje pozitivnih zdravstvenih navad( šport, družabne dejavnosti) in opuščanje škodljivih predvsem kajenja.Slednje je v pogostih primerih vzrok glavobolom,pomanjkljivi koncentraciji in spominskim motnjam, saj je znano, da nikotin poškoduje steno žilja.Dejstvo, da lahko moža z božanjem umirite potrjuje tudi psihološke vzroke njegovih težav, zato mu bodo koristili vsi posegi, ki so usmerjeni v spreminjanje njegovega doživljanja napetosti.Na prvem mestu je seveda usmerjen psihoterapevtski tretman, vendar se včasih obnesejo tudi intuitivne tehnike, ki jih medicina sicer ne šteje za svoje, imajo pa močan sugestivni naboj in pomagajo z močjo prepričanja.Glede izbire zdravila pojasnite moževemu psihiatru svoje pomisleke, z njim definirajte tudi cilje kakršnegakoli psihoterapevtskega posega.In končno: moža božajte, kadar to zasluži, sicer se boste nenadoma znašli ob velikem, nesamostojnem otroku
Moj oče se zdravi za depresijo že več kot 30 let. Deset let se je lovil preden je našel prava zdravila. pri izbiri zdravil vama zdravniki ne boido mogli kaj dosti pomagati , kot tudi njemu niso. Po desetih letih je našel pravo stvar in sicer triciklični antidepresiv pod imenom Triptyzol ( nisn ravno ziher če je ime čisto točno napisano). Štos tega zdravila je , da ga večina pacientov ne jemlje , ker se njegov učinek pokaže šele po enmu mesecu ali celo kasneje-do takrat pa že vsi obupajo :). Potem ga je treba dokaj redno jemati , vendar lahko tudi kakšen dan izpustiš. V kombinaciji jemlje še lexaurin . Povem vama , da sem prav ponosen na njega saj se spopada s to boleznijo od njegovega 30 leta. Nikoli ni obupal in vseskozi tudi zdravo živi. Sedaj pri 65 je bolj vitalen kot večina 30 letnikov … mojih kolegov , ki jih poznam. To jemlje že preko 20 let in tudi ni imel nikoli kakšnih problemov zu ledvicami ali jetri .Torej preizkušeno . Verjetno danes obstaja na trgu še mnogo zdravil , naj proba dolker ne najde pravega . Pa velik uspeha vama želim , tebi pa dosti korajže.