Dekleta samo za imidž
Vedno bolj opažam, da imajo fantje dekleta samo za imidž, samo da bi drugi opazili, kakšno ima poleg sebe. Noben fant ne zna bit pravi prijatelj, razen če ma punco. Pa še to so redki, ki jih ne varajo.
Poleti sem se spoznala z nekim moškim, predstavil me je prijatelj, vedno sem ga videvala z neko mlajšo punco, pa sem celo mislila, da sta par. No potem sem ugotovila, da gre za drugo vrsto sodelovanja, ker sta oba glasbenika. Tudi mi smo se spoznali zaradi tega. Potem smo začeli skupaj hodit ven, tud ona punca. Naenkrat se je zgodilo, da nje ni blo dolgo časa nikjer videt. In sva potem šla tud kam sama, pač podobni interesi, zakaj pa ne. Ostali so že začeli sumit, da je moj ljubček… Nikakor ni moj tip, je precej starejši od mene, vizualno me pa sploh ne privlači. Pa še poročen z otroki. Sej je vse OK, sam sem začela opažat, da daje včasih v družbi dvoumne odgovore o tem, kaj počneva skupaj. Glede “poslovnih” zadev pove naravnost, glede osebnih pa tko, da si bi ja kdo mislil kaj. Ko sva sama me nikol ne nadleguje, ali karkoli, obnaša se normalno. Pa tud drugač je v redu družba. Zadnjič naju je pa ustavila ena mlajša deklica in je njega prosila za cigareto. Ko sva šla naprej, je rekel, da ona njega osvaja…. Punca, lepa, stara okol 20 let 40 let starega moškega (daleč od tega, da bi bil lep ali bogat)? Enkrat je omenil, da se je družil z eno lepo punco, in da so ble pol vse punce okol njega, ker so misle, da more skrivat res nekaj posebnega, če je ona z njim… In vedno tud omenja, kake bejbe je on mel v mladosti, kao take z naslovnic… Njegov prijatelj, še mal starejši od njega, še nikol ni hodil s kakšno, ki bi bila starejša od 20, ali da nebi bila manekanka ali karkoli takega… Zdi se mi, kot da tekmujejo med sabo. Punce, ki jih pa imajo, morajo pa bit popolne, če se zredijo za 1 kg, se jih dobesedno sramujejo. Itak se jim potem nobena veza ne obdrži.
Sicer ta kolega ceni moje sposobnosti in spoštuje tud to, da imam kaj v glavi, to tud na glas pove, tud drugim, sam na nek način se mi pa zdi nefer, da me dobesedno izrablja za svoje interese. Se mi zdi, da tud nisem prav nič posebnega, da bi me mogel nekdo kazat okol.
Tud mi še v 23 letih ni uspelo spoznat koga, ki bi bil drugačen od teh. Nikol se mi ni uspelo navezat na koga, ker se mi zdi, da so vsi tako plitki.
Mislim, da te ne izrablja za svoje interese. Nekateri ne govorijo direktno o tebi, zato preusmerijo vse debate na tretjo osebo. To je nekakšne vrste taktika, kajti ni hujšega, kot to, da z zvijačo pripraviš človeka da razmišlja in ugotavlja, tisto, kar bi ti lahko v obraz povedal. Po domače se temu reče, nateg. Z zviojačo vzbuditi zanimanje zanj.
mogoče pri tebi to ni uspelo, je pa lahko na drugih ženskah. In nekateri, dejansko tekmujejo, kdo jih bo več in lepših in mlajših in manekenskih mer… To je neke vrste samopotrjevanja, je pa tudi druga plat te zgodbe, da so to samo besede, ki se jih skrbno izbira, za povečevanje ugleda in statusa v družbi. Seveda so od tega samo pobožne želje.
Kot pravim, lahko so to samo taktike, samopotrjevanja, ali pa resnični načini pridobivanja črtic.
primož
Včasih ne vem, ali naj omejim stike s takimi ljudmi ali naj počakam, pa vidim kaj bo. Sicer ni, da bi mi hotel kdo škodit ali prisilit v kaj, gre se zato, da se počuim neprijetno, kot na razstavi. Itak vsaka ženska rada sliši kompliment, tudi jaz, ampak hočem, da me vidijo še od znotraj, da cenijo še katere druge stvari kot moje telo in obraz, itak mislim da nisem nič posebnega, čist povprečno dekle. V tem primeru si potrošni material, ker lepota itak mine, in hitro se bo našla kakšna mlajša pa lepša od mene. Ne vem, a moraš takim dokazat, da maš še druge vrline, ali takih ljudi pač ostale stvari nikol ne zanimajo. V tem primeru bi blo bolje najt drugo družbo, sam že celo življenje tipam nekje v temi. In namesto, da bi mi pozornost krepila samozavest, se mi dogaja nasprotno, vedno manj samozavestno se počutim. včasih sem se upala ven brez ličil, v kavbojkah in majčki, danes si pa več ne upam.
Zakaj pa je potrebno čakati? Mogoče si pa potihem kaj želiš?
Naj bi bilo tako,d a delamo tisto kar nas veseli in osrečuje in ne vse drugo samo zato, ker nimamo ideje kaj bi in se bojimo, da bomo sami.
Seveda si lahko v vsaki družbi, ampak tudi od nas je odvisno, ali nam bo kdo še kaj takega pripovedoval ali ne.
Vedno se vprašajmo, ali smo dovolj naredili in sploh kaj, da bi bilo drugače.
težko e odpirajo vrata drugje, če se nekje ne zaprejo.
Primož
Ja, maš prav. Po eni strani si želim spoštovanja, po drugi strani ga pa iščem pri ljudeh, ki tega niso sposobni. Imam tudi drugačne prijatelje, imam jih raje, ampak sem z njimi manj časa. Lažje je igrat lutko, lažje je, če te drugi vodijo, npr. kdo od teh prvi pokliče, in jaz nimam kaj počet, pa namesto, da bi rekla ne in polklicala prijatelja na kavo, izberem tist, kar so drugi načrtovali. Krivda je v men, ne v njih, v bistvu. Sicer em že začela delat na tem, da vzamem pobudo v svoje roke in poličem tiste, ki jih mam najraj in morem rečt, da je že malo boljše.
Ja res je, včasih moramo rečt tudi NE. veš sem enkrat preverjal in iskrenost res naredi svoje. Saj smo sem pa tja razočarani, pa nas ljudje potem blatijo pred drugimi, ampak bistvo in rezultat tega pa je, da točno veš pri čem si in tako je verjetnost za zlorabo veliko manjša in jasno tudi za nateg. Kajti vsi so šokirani ko jim iskreno poveš in to v obraz in to takoj.
Sedaj bom povedal tako za štos:
nekdo ti pove: veš ti maš pa tako lepe oči. Pa ga pogledaš pa rečeš. Veš na prvem zmenku pa ne dam, kar misli si!
Zamisli si reakcijo. Jasno, vse to isto lahko povemo z veliko več besedami, ampak tako pa smo bolj direktni in tudi odziv je bolj direkten in hitrejši.
kar delaj na tem, pa ne sedaj vsekumu, ki te pokliče rečt Ne. Malo vzdihni, pomisli in se odloči, tako kot bi ti rada.
primož
Punca
Problem ni v tvojih prijateljih, temveč v tvoji glavi. Ti si določene stvari kar sama izmišljaš in jih potem jemlješ za resnične in druge na podlagi le-teh obsojaš.
Ampak se mi zdi, da si ti tista, ki ima take lastnosti, kot jih pripisuješ drugim. Tudi ti bi seksala samo s takimi, ki te privlačijo, pa to niso neki grdi, stari in debeli, temveč mora fant biti lep, da je tebi všeč. (če je pa kolega v mladosti imel kakšno lepo punco je pa zate že narobe).
Praviš da se kolega normalno obnaša, te ne nadleguje, ceni tvoje sposobnosti, je prijeten za družbo. Pa kaj pa še hočeš več od njega? Najbrž te moti pri njem da je star in da ni lep in bogat. To je plitko od tebe. Vizualno te ne privlači, sedaj pa iščeš vse mogoče napake pri njem in najdeš da je bil v mladosti z eno lepo punco. hehe.
Imam občutek, da med temi fanti – prijatelji in kolegi ne znaš izbrati, kdo je tvoj resnični prijatelj, in kdo te ima rad in vedno staviš na napačnega (lepšega) konja. Ampak kriva si sama , problem je v tvoji psihi in boš morala temeljito popucat svoje podstrešje in gledat na svet bolj realno.
Hmmm, jaz sem na ta pravega naletela pri 33 letih, ko od samih žabcev v mlaki več nisem vedela kje živim a v Sloveniji ali v Kalifornijskem Everglades-u. Torej ni nikoli prepozno, kot vidiš. Je pa res, da ga je bilo težko opazit in prepoznat. Nobenih bojnih barv ni imel na sebi, ni se tolkel po prsih, ni regljal in se napihoval. Še zdaj me večkrat oblije groza, da sem na moškega, takega, ta pravega, ki ne rabi ob sebi nobene mehanične ali žive igračke, da bi si futral svoj ego in dvigoval samozavest, nabasala čisto po naključju. Groza me oblije, kako enostavno bi ga lahko spregledala, kako bi lahko šel mimo, ne da bi vedela. In kolikokrat je že kdo šel tako mimo… Samo prazen sod doni, draga moja. Ozri se po tihih, mirnih, ljubeznivih fantih. Daj jim čas in presenečena ter navdušena boš, ko boš po vsej tej mlakobni plitvini, ki si jo vajena, naletela na globok čist tolmun.
Pa še nekaj, z mano taki moški kot jih opisuješ niso nikoli imeli nekega ta pravega veselja 🙂 Če so že iztegnili jeziček po koprivah in kaj nedvoumnega izjavljali v moški družbi, sem takoj zacementirala njihovo domišljijo s kakim pikrim komentarjem o svinjah, sanjah in koruzi, he he he. Potem jim pač ne preostane drugega, kot da se lepo obnašajo. Saj se znajo.
A ja, megaboy ti je dal odličen odgovor. Res, naravnost odličen, he he he he he. Koliko decibelov bi rekla da je sproduciral njegov podbradni meh? Ha ha ha ha ha.
Povedali so že ostali…meni pa je padel v oči stavek, da ne upaš ven brez bojnih barv in v majčki…hmmm, ravno taka bi naletela na nekoga, ki te ne ocenjuje po fasadi…po mojem.
In (ha, ha..) tudi z mano taki oh in sploh tipi niso imeli nikoli nič počet. Imam pa okoli sebe krasne ljudi…pa ne po fasadi, ampak po vsebini.
Ampak ni res, da mora bit moški ravno lep, pameten, bogat, da je men všeč. Ni trba, da je lep, ni treba da je bogat, mora pa met pamet, ja… OK enga fejst debelega pa čudneg ne bi mela, a bi ti mel neprivlačno 40 kg predebelo žesnko, sam zato ker se drugače v vsem ujemata? Že vem odgovor, ne bi je mel. Sploh moški gledate nato, ženske se vam pa včasih preveč prilagajamo, zato se pa ne počutimo več dovolj dobre take kot smo za vas, ker vedno zahtevate več in več, kaj bi sploh radi navsezdnje…
xtrm, z vsem dolžnim spoštovanjem, AMPAK:
Ženske pri tem žal niste/niso (hvala bogu vseeno ne vse) bistveno boljše. Veliko vas je, ki so vas poo…oolna usta o prijaznih, nežnih, korektnih, itd. tipih, ter kako ne marate primerkov, ki vas imajo samo za dekoracijo, okras, ponašanje…
A na koncu izberete njih. Končate v strogo ornamentalni funkciji. In potem čez nekaj let jokate nad svojo zlo usodo… Ni važno, če vas varajo, ni važno, če lažejo vam in vsem, … važno je le, da stresajo (sposojen) in poceni cukr. Go figure…
Raje se malo zamisli in pospravi lastno podstrešje, kaj pravzaprav hočeš.