Danes je leto dni…
Danes je leto dni, odkar sem v tragični nesreči izgubila mojega najdražjega. Za vedno je odšel pri svojih rosnih 25 letih.
Za menoj je leto trpljenja, leto neznosne bolečine.Na začetku sem mislila, da ne bom preživela, želela sem si oditi za njim. Toda srce, kljub bolečini ne preneha biti in počasi, korak za korakom sem se morala vrniti nazaj v življenje. Težko je bilo in še vedno je, vendar se trudim, vsako uro, vsak dan.
Zavedam se, da nikoli več ne bo tako kot je bilo in da je pred menoj življenje brez njega. Tolažim pa se z mislijo, da me vseeno nekje čaka… in da bova nekoč…nekje zopet skupaj.Do takrat, pa se bom trudila živeti kakor najbolje znam, zaradi njega…zaradi sebe…zaradi mojih bljižnjih.
Zlato moje!
Upam, da veš, da so moje misli vedno pri tebi in da te nikoli ne bom pozabila. Zame si bil kot sončni žarek, ki je svetil v mojem življenju. Sedaj si postal moja svetla zvezda na nebu, moj angel varuh.
Vedi, ta te še vedno ljubim, ravno tako močno, kot sem te ljubila za časa tvojega življena in ljubila te bom dokler se zopet ne srečava tam nekje…
Počivaj v miru in ne bodi žalosten, ko me vidiš trpeti, nekoč…nekje…bova zopet skupaj…srečna in zaljubljena…
Za naju ni slovesa, za naju je le ljubezen…
Ne znam kako podnijeti ove noći preduge
Ne znam kako pobijeći do svitanja
Ne znam kako vratiti jednu mladost skršenu
I iz praha život joj podariti
Sad se pitam da li treba živjeti iz navike
Il’ da skonćam pa da budem kraj tebe
Jer gore si ti
A ja dole sam sav željan nježnosti
Noćas najdraža opet srest ćemo se mi
Bože noćas rajska vrata otvori
I u svoje dvore mene primi ti
Jer tu vjećno počiva
Jedna ljubav najveća
Bože moj noćas ću za njom
Jer joj dugo nisam lice ljubio
Jer sam predugo se bez nje budio
Prerano je otišla moja ljubav najveća
Bože moj noćas ću za njom
Za njom
Pa je minilo še eno žalostno leto, odkar se mi je svet v trenutku sesul.Danes je že dve leti, odkar sem se od njega še zadnjič poslovila. Ne vem, ali so dve leti v procesu žalovanja veliko, ali malo. Vem pa, da še vedno boli in da čas bolečine ne zmanjša. Mogoče le drugače boli, toda ko boli, je huše od pekla.
Včasih se mi zdi, da se spreminjam v robota, vse počnem avtomatsko, spontanost se je umaknila. Živim iz dneva v dan, kaj bo v prihodnje me ne zanima, hranim se s spomini.Še vedno pa verjamem, da me nekje tam daleč čaka on in da bova nekoč zopet skupaj.
Zlato moje!
Minili sta dve žalostni leti, odkar si odšel od nas. Še vedno mislim nate vsak dan, si moja prva misel, ko se zbudim in tvoj nasmešek me spremlja zjutraj ko odprem oči.
Živim od najinih spominov, ki mi pomagajo čez težke dni. Hvala, ker si mi pokazal kaj je ljubezen, sreča smeh…
Ljubim te, zlato moje in ne pozabi:
Za naju ni slovesa, za naju je le ljubezen…
Još me vežeš za sebe, još računam na tebe
pomirit se ne mogu da te više nema tu
da donesu koraci tvoji sneni jutarnji
miris kruha u naš dom, kao nekad nedjeljom
Tako mi fališ ti, da uz pjesmu i uz ljude
kao nekad bude, kao nekad zasvjetli
Tako mi fališ ti, jer šta vrijedi ova mladost
tuga ili radost, bez tebe ljubavi
Skupa smo se nadali, dizali i padali
ja sad nemam gdje ni s kim
bez tebe ne postojim
Draga M*, zelo zelo ti želim in privoščim, da bi imela še lepo življenje pred seboj, da bi vzela od nekod dovolj moči, da se obrneš naprej. Zelo mlada si še in tako žalostno te je brat. Moj mož je umrl pred pol leta in res čutim enako kot ti, te tvoje pesmi so odsev tudi moje duše, ampak midva sva imela petindvajset skupnih let in imam otroke, tvojega življenja pa je škoda.
Ne pusti se, prosim, ne predaj se.
Žal ne vem, kako naprej, ker sem na istem, a vsaj poskusi se tako odločiti, mogoče vprašaj zdravnika za strokovno pomoč, polepšaj si življenje s čimerkoli, samo ne obupaj!
Hvala bacek in tebi nastjaa za besede ki si mi jih namenila.
Sama sebi se ne zdim več tako mlada, vsaj po duši ne, življenje in kruta usoda sta me postarala. Vem, da je pred menoj še več kot polovica mojega življenja in kakšno bo, je odvisno predvsem od mene. Zaenkrat imam dobre in slabe dneve. Bojim se praznikov, ki se bližajo, čeprav bodo že tretji brez njega. Spet bo hudo, ampak se bom pobrala, tako kot se vedno. Pravijo, da ti bog naloži tako breme, kot ga lahko nosiš in sedaj mi je žal, da sem bila vedno tako močna…
Obupala ne bom, pa ne zaradi sebe, zaradi drugih, zaradi njega…
Iskreno sožalje tudi tebi, vem natančno vem kako ti je pri srcu. Bodi močna in naj tebi in tvoji družini prazniki minejo s čim manj bolečine v srcu. Moramo biti močne, čeprav je zelo težko, vendar se moramo potrudit, ker bi naši najdražji to želeli.
Spet je leto nakoli, tretje brez tebe. Še vedno je hudo in boli, mogoče boli manjkrat kot prej, toda ko zaboli je tako hudo, da se bojim, da ne bom preživela. Še vedno se nisem sprijaznila, da te ni in da te nikoli več ne bo. Čakam te, vsak dan, tebe pa ni in te ne bo… Življenje teče dalje, čeprav se je meni ustavil čas 29.10. malo pred 22h. V tem času, pred tremi leti si me zadnjič poklical po telefonu, še zadnjič si mi povedal, da me ljubiš in da komaj čakaš, da se vrneš domov k meni….
Zlato moje!
Še vedno si v mojem srcu, mislih, besedah… Nikoli te ne bom pozabila, tebe in tvoje ljubezni…Vem da si tam nekje in da me čakaš, jaz pa ti sporočam, da bom prišla, nekoč, nekje se bova zopet srečala in takrat bo čas za naju spet stekel na prej. Do takrat pa zlato moje, ne pozabi da te ljubim in da: Za naju ni slovesa, za naju je le ljubezen…
Još me vežeš za sebe, još računam na tebe
pomirit se ne mogu da te više nema tu
da donesu koraci tvoji sneni jutarnji
miris kruha u naš dom, kao nekad nedjeljom
Tako mi fališ ti, da uz pjesmu i uz ljude
kao nekad bude, kao nekad zasvjetli
Tako mi fališ ti, jer šta vrijedi ova mladost
tuga ili radost, bez tebe ljubavi
Skupa smo se nadali, dizali i padali
ja sad nemam gdje ni s kim
bez tebe ne postojim