Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja danes je bilo najhujših 10 minut v mojem življenju

danes je bilo najhujših 10 minut v mojem življenju

sredi hude zime se je ena moja hči sankala po hribčku
malo na to stran pa malo na drugo in enkrat jo ni bilo nazaj
ej eno uro sem jo iskala in točila krokodilje solze
takrat še niso izginjali tako kot danes, ampak mraz, sneg in začelo se je mračiti ,jaz sem bila fertik

potem pa pride in me kliče,ja mami kje si pa bila,sem te iskala
lisica mala ,ves čas se je sankala ene 500m stran pri prijateljici-mi je zaupala

naslednjič jo je starejša sosedova speljala v en blok, da so se vozili z dvigalom,takrat je pa padlo po riti

zadnja je bila pa najhujša
sedim in pijem kavo in na vogalu je bil bankomat znotraj stavbe,kar nisem videla in sem mislila,da je navaden zunanji
vnuka sta šla mimo bankomata in jaz prisežem,da sta šla za vogal
takoj sem vstala in šla 4m za njima
sta se udrla v zemljo
zraven reka,neznano mesto
šlo mi je na bruhanje
iščemo in jokamo,se dobimo vsi obupani na istem mestu in mulca stopita vsa nasmejana iz prostora z bankomatom

no nista vedela”da sta se nam izgubila”

5,6 letniki se očitno radi izgubijo in na našo srečo vrnejo,tako,da vem kako ti je bilo

za zlobe -tudi,ko najstniki ostajajo pozno v noč zunaj je skrajno stresna situacija in me je bilo vedno strah

srečno Bodi, kar si, ostalih je tako že preveč!

moja je na morju sredi kosila odkorakala stara dobri 2 leti. šla je od mize ker s eje šla igrat v peskovnik. in trenutek nepazljivosti pa otroka ni bilo nikjer. iskali in klicali smo jo celo večnost, preiskali plažo, saj me je bilo njabolj strah da ni šla sama v morje, saj je bila popolnoma neustrašna. iskali so jo vsi in na koncu pride objokana iza grma, ker je slišala svojo igračko in mislila da ji jo bo kdo odnesel.a ko smo hodili mimo in klicali pa se ni oglašala. ma me je melo da bi jo na klestla po riti, ma sem jo samo stiskala k sebi.

ampak ne ni ji bilo dovolj, čez kako leto mi je to isto zagodla sredi avstrijskega trgovskega centra. enostavno je v gneči izvila roko iz moje in že je več ni bilo. no ja je bilo enosatvnejše iskanje, saj kje pa bi tako majhen otrok bil če ne pri igračah. in ja sedela je pred trgovino z igračami in jokala ker se je izgubila. ma takrta sva jo z možem pustila tako in od daleč gledala kakih 10 min., da bi jo morda pa le izučilo. pa je izučilo naju ne nje, in sva začela sama brez otorka hodit po nakupih. otroka pa za take nakupe puščala pri babicah.

Moj bratranec se nam je izgubil v kampu na morju. Vsi smo bili na sprehodu in šli mimogrede v tiste velike kamp-wcje. On je izstopil na drugi strani stavbe kot mi ostali in tam mu ni bilo nič poznano…kar dolgo smo ga iskali…on pa nas 🙂))

naš mulo je bil star ene 3 in pol, ko smo bili na dopustu na morju. zvečer smo šli na sprehod po “promenadi”, folka toliko, da nisi vedel kam bi stopil…. in mulček se spomni, da bi se spuščal po toboganu, ki je bil tik zraven. ok, ti se spuščaj, mi2 z očijem pa te bova čakala tu zraven na klopci! ko je bil na vrhu tobogana, sem ga še videla, ko se je spustil pa…. groza! kot, da bi se v tla vdrl. z možem sva vsa panična šla vsak v eno smer ob obali, ga klicala – nič! meni je prišlo samo to na misel, da ga je nekdo ukradel (saj veste – vse sorte barab se potika okoli). in mulček je “na slepo” prišel do najbližjega sladoledarja (tam ga je mož na srečo našel), baje, da se je drl kot jesihar, tako da mu je ena gospa kupila sladoled, da se je malo umiril. uuuuuuffffff, nisem vedela ali bi ga nabila po riti, ali bi se zjokala nad njim.

Res je. Mojim sosedom se je to zgodilo. Sicer zelo podobna zgodba tvoji, dogajalo se je v kampu Medulin, pred dobrimi 20imi leti. Cel kamp ga je iskal, z receptorjem vred.In so ga našli v enem avtu, zakritega s časopisi, preoblečenega v tuja oblačila. Policaj jim je kasneje rekel:”Ta otrok je bil pripravljen za Italijo”.

Predstavljajte si to grozljivko.

Živeli smo v centru mesta, stolpnica, peto nadstropje.
Zbudila sem se nekega nedeljskega jutra, ko je ta večji pricapljal
k postelji in enostavno rekel da “tamale ni”. Tamala (ene 4 leta
takrat) se je zbudila pred nama in – izginila.
V čedalje večji paniki sem letala po stanovanju, odpirala omare,
se sklanjala pod postelje in jo klicala. Tamale nikjer.
Sploh vam ne morem opisati, s kakšno grozo sem šla na balkon in kako
sem se morala premagati, da sem pogledala dol. Na srečo nič.

Kam ti lahko izgine stiriletni drobižek v pižamici?
Letela sem ven na hodnik in laufala gor in dol po stopnicah (12 štukov)
in jo klicala. Bila sem že popolnoma hin od groze.

Ko sem drugič pritekla mimo našega nadstropja, so se odprla vrata
nasproti nam in zagledam njeno bučko.
Bila je pri novih sosedih, priselili so se tisti teden in imeli so
punčko njenih let, ki jo je tamala videla v liftu. In se je odločila,
da jo gre spoznat. Pišuka.
Sosedi se je sicer čudno zdelo, ampak tamala je rekla, da “mamica pusti”
in jo je spustila noter.
Adrenalina dovolj za celo življenje v enem samem nedeljskem jutru.

meni je moj 3 letnik izginil pri igralih. Sem se obrnila samo toliko da sem dala drugega otroka na gugalnico … in ni ga bilo več. Ga iščem nikjer, hodim sem in tja, nič, pride mož, ga išče še on otroka nikjer. Od sile sem bruhala 🙁 . Potem pa ga prinese svakinja, jo je videl in šel k njej 20m stran, je mislila da sem ga itak videla 🙁

New Report

Close