Črne ceste? Črno zdravje? Črne družine?
Izražam podporo društvu Varna pot, ker mislim, da bo njihov način opozarjanja na to problematiko dolgoročno učinkovit in bi ga morala podpreti tudi država.
Ker je popivanje v Sloveniji nacionalna folklora, vožnja pod vplivom alkohola pa junaštvo, potrebujemo “šok terapijo” s strani ljudi, ki so zaradi tega izgubili najbližje ali pa svoje zdravje.
Hvala Andreja, Zavod varna pot je nastal spontano ob hudi nesreči moje hčerke, ko sem teorijo želel konkretizirati z dejanji. Pridružilo se nam je veliko svojcev, žrtev tudi povzročitelje navsezadnje, ki se počutijo kot žrtve, pa seveda številni strokovnjaki in ljudje dobre volje, ki razumejo, da je smrt ali poškodoba na cesti ena izmed stvari, ki se ji da izogniti. Zagotovo ne povsem, pa vendar občutno.Danes v zavodu pomagamo drug drugemu, imamo psihosocialne delavnice, preventivne programe, izobraževanja…S časom si želimo na enem mestu ponuditi vse, kar nekdo potrebuje, ko se mu življenje zaradi nesreče obrne na glavo. In verjemite mi, da se!
Ja, ravno to sem hotela v začetku načeti.
ker je pitje družben fenomen in če ga želimo zajeziti v njegovi obširnosti bi morali oblikovati takšne norme, da takšno popivanje pač ni sprejemljivo (ni fancy med mladimi, ni ugledno med starejšimi, se ne spodobi), ampak vredno zgražanja. Da bi to dosegli, pa moramo biti glasni vsi tisti, ki nam takšno vedenje ni ok in to čimbolj glasno in široko oznanjati. Zato so dobrodošle tudi takšne akcije kot je 40dni brez alkohola, prireditve za promocijo zabave brez alkohola itd.
In prevečrat verjento raje pogledamo stran, kot pa se negativno odzovemo (tudi v lokalu, kjer postrežejo mldoletnim alkohol).
še vedno bo ostal problem alkoholikov (različnih stopenj odvisnosti), ki pa jih moramo obravnavati dodatno na druge načine z drugimi ukrepi.
g. Štaba. Mene pa zanima zakaj so v vaši občini postavili dve ogromni “vesoljski postaji”, gre za znak na sončne celice, ki omejuje hitrost skozi naselje. Znak seveda večkrat ne dela, kot dela.
Čisto razmetavanje denarja. Zame in “normalne” ljudi zadostuje črno obrobljena tabla, ki označuje naselje in omejim hitrost na predpisano.
Morda mislite, da tiste ogromne, utripajoče table, vplivajo pozitivno na norce in idiote na cesti? Prepričan sem da ne. Nič jim ne pomaga, tudi če bi postavili ne vem kaj, ker so debili in bi jih enostavno bilo potrebno odstraniti iz naših cest.
Lp
Če pogledamo malo podrobnejše, vidimo, da je zasvojenosti čedalje več in da je tendenca oglašanja in pisanja po medijih dobesedno naravnana na navezovanje do stvari, do katerih smo morda nekoč imeli bolj zdrav in normalen odnos.
Ali res moramo imeti vse? Si privoščiti vse? Biti do skrajnosti frustiran, če nimaš tega ali onega?
Ali kdo danes sploh še uči otroke zdravega odnosa do stvari, ko pa jih zasipavamo z vsem mogočim, da bi jim ja nič ne manjkalo?
Besede kot so odpoved, odrekanje – zvenijo strašansko nesodobno in preživeto.
Če si nekaj zamisliš, moraš to dobiti za vsako ceno. Iz revij ti v oči dobesedno udarjajo ven nove in nove reklame, katere artikle moraš imeti za vsako ceno, da boš lep, priznan, cenjen, uveljavljen… In že imamo potencialne odvisnike. Od nakupovanja, od modnih oblačil, od nevem česa še,
trgovski centri pa so postali kraj “slovenske novodobne kulture”. Zanimivo, v urbanih naseljih rastejo gostilne, kavarne, pubi, “kvazi kulturna društva” (krinka za davkarijo najbrž), ki niso drugega kot beznice in zbirališča za postajajoče in bodoče tudi alkoholne zasvojence – kot gobe po dežju.In več je teh gostiln, več je potencialnih bodočih alkoholikov…
In mladi se najraje zadržujejo ravno v kafičih, barih, oštarijah; kjer jim ravno najbrž ne vcepljajo čuta za zdravo IN ODGOVORNO samospoštovanje do samega sebe. Če imajo mladi čas, gredo v lokal. Na žalost, toda tako je!
Kako, poglejte v naši državi na tem področju manjka nekaj kar se reče ODGOVORNOST za stanje kakršno je. Država ali sistem je dolžan omogočiti jasna pravila igre in celoten suport (vzgoja, vrtci, OŠ, srednja šola, preventiva, infrastruktura, učinkovita policija in sodstvo), da vzroke za nastanek PN kar se da omili oz. zmanjša. In kdo ima večjo pravico od nas žrtev, ki smo žal plačali ceno nekega izpada pravil, da na to opozorimo? Drugo vprašanje je, ali nas kdo pri tem sliši in upošteva? kakorkoli, moje mnenje je, da smo z določenimi medijskim sodelovanjem in ostalimi aktivnostmi dosegli vsaj to, da se o tem veliko razpravlja, odpira in išče rešitve na državnem in širšem socialnem nivoju….Poti so jasne in imamo primere dobrih praks iz tujine, le prenesti jih moramo v naša okolja, zakaj jih ne? Zopet je vprašanje odgovornosti!
V času akcije 40 dni brez alkohola sem imel priložnost slišati številne ljudi, ki so se izpostavili kot zdravljeni alkoholiki ali pa imajo alkoholike v svoji bližini. Odkrito so spregovorili o tem problemu. In mislim, da je to že velik dosežek, da smo se začeli o tem problemu odkrito pogovarjati in da tudi zelo jasno povemo kakšne so posledice prekomernega uživanja alkohola. Ter da tudi nakažemo pot k večji zmernosti.
ker je pitje družben fenomen in če ga želimo zajeziti v njegovi obširnosti bi morali oblikovati takšne norme, da takšno popivanje pač ni sprejemljivo (ni fancy med mladimi, ni ugledno med starejšimi, se ne spodobi), ampak vredno zgražanja.
Nekaj se je spremenilo, vendar očitno premalo. Zdaj pa resno … ali kdo misli, da je res KULL biti pijan? Haloo?
Hvala za podporo in verjemite mi, da bomo dosti močnejši, če bomo tudi glasnejši. Zato nam lahko podporo ali predlog tudi naslovite preko naše spletne strani http://www.varna-pot.si/
Če se odzovem:
mislim, da ni KULL biti pijan (kot dejstvo), ampak vse kar (med mladimi) to prinese zraven – da si bolj sproščen, si več upaš, si bolj direkten… Vendar kasneje pride tudi do tega, da gre posameznik čez mejo (da naredi nekaj, česar prej ne želi…)…
Poudarjam pa, da govorimo na splošno kot o problematiki, absolutne pa menim, da biti pijan NI KULL.
zanimiva ugotovitev. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč pozna pojem naelja. In Male Lašče so največje naselje v občini, ki jo omenjate. zadostoval bi zagotovo znak naselja z obrobo, pa seveda občasna in učinkovita radarska kontrola za vse, ki po 1 km ravnine ne razumejo pomena tega znaka. Zadnje skrite meritve hitrosti strokovnjakov so pokazale, da je povprečna hitrost na tem mestu 96 km/h – govorimo o povprečni tako, da si lahko mislite kaj pomeni potem najvišja. Ta znak teh ljudi ne odvrača tiste ki pa jih, pa so najbrž tudi prej vozili normalno. Kot sem pa eznanjen pa sta znaka le prva faza daljše celostne ureditve te ceste, ki od leta 1960 razen enormnega povečanja vozil še ni doživela nobenih posodobitev (avtobusne postaje, pločnikov, otokov za umirjanje hitrosti….)
Seveda se večina ljudi zgraža, če je kdo “do konca pijan”. Zelo smo pa tolerantni do kulture opijanjanja.
Saj ni potrebno, da je človek do konca pijan, da bi naredil škodo ali postane alkoholik. Stvari se začnejo počasi. Bolj je vprašanje meje zmernega. Kaj je to,kar je zame zmerno, kaj je to kar družba dojema kot zmerno? Že eno pivo je dovolj za prometno nesrečo. Nam se pa ne zdi nič nenavadnega, če kdo spije nekja kozarčkov vina ob enem obisku.
Prav zato. Strpni smo do enega piva. Do dveh piv. Do treh piv. Saj ni nič, nič takšnega ne počne, vse je to normalno, kje pa, da bi bil alkoholik. Z leti je to samo še huje in končen rezultat je … Najmanj to, da trpi družina takšnega človeka. Najmanj to.
Dragi sogovorniki Mateja, Robert in Peter!
Hvala za to urico kramljanja, zapisali ste nekaj iztočnic, ki se bodo nadaljevale v debati še naprej.
Drugo leto pa se spet dobimo V akciji 40 dni brezalkohola.
Tokrat se oglašam še sam na temo alkohola. Imamo primer mlade mamice, ki jo je v naselju na pločniku povozil zelo pijan voznik. Borila se je za življenje nekaj mesecev in je danes s svojo voljo prišla tako daleč, da se lahko vsaj premika. Povzročitelj je znan obrtnik in vsi živijo v enem kraju! Ljudje so se v tem primeru kaj kmalu v velikem odstotku z mnenjem nagnili k povzročitelju, da je ubogi, da se to lahko pripeti vsakemu, da bo sedaj regresiran in moral njej izplačati odškodnino, da bo na sodišču zapravljal za odvetnike….???? Ona je ostala sama, s svojo družino, ki jo je to najedalo, življenje je postalo dnevna mora….danes se o primeru ne upa govoriti v kraju kjer živijo! Stigmatizacija žrtve?