Cepiti otroka, da ali ne ?
Jaz pa žal poznam kar nekaj primerov otrok, ki so po cepljenjih tako ali drugače zboleli. Sama sem tudi stala za tem, da smo vse te primere prijavili na Inštitut za varovanje zdravja. Pa žal imam sestro, ki je dobila po toliko hvaljenem cepljenju proti gripi (dela v šoli in so ji to svetovali) krvavitve v možganih. Kaj vse so ubogi otroci po cepljenjih fasali, ne bi. Ni problem, cepim otroka, ampak, če kaj faše, koga naj obglavim? Pač moram reskirati ali kaj?
Kolikor sem se pozanimala, so izjemno škodljive srebrove primesi v cepivih, zato bi bilo fino ugotoviti, v katerih cepivih se nahajajo. Drugo, kar sama vedno vprašam je, iz kje so dobili cepivo. Kar nekaj so jih žal uvozili iz Vzhodnih držav in večinoma so po teh cepivih, ki niso bila prečiščena, ljudje fasali grde stranske učinke.
TIste, ki ste prepametne, pa si preglejte ameriški register, ki jasno navaja možne stranske učinke in mimo alergij na katero od sestavin cepiva vas bo kap, kako hudi so stranski učinki po večini cepiv.
Sama sem prvo dete dala cepiti do tretjega leta redno, sedaj nič več, druga je dala čez samo Di-Te-Per. Če dobi rdečke, hvala Bogu, vsaj ne bo cirkusov v nosečnosti, mumps kot vem punčke ne ogroža veliko, fantki so zaradi tega lahko neplodni – sama sem ga prebolela pri 9 letih in leto kasneje škrlatinko. Če dobi ošpice, pa tudi ni strašne tragedije, čeprav mi je prav za ošpice povedala naša pediatrinja, da je lani imela tri take primere, da so skoraj umrli, tako hudo je bilo.
Imam pediatrinjo, ki med drugim zna tudi možgane uporabljati, ne le kopirati zakonodajo in biti slepo poslušna ovčica. In za nekaj cepljenj uporablja ugovor vesti in pošilja k drugi zdravnici, da ta otroke cepi. Je tudi direktorica zdravstvenega zavoda in z njo smo zelo zadovoljni.
TOrej, odločitev je torej na vsakemu od staršev…
imam dva otroka oba necepljena. in poznam še nekaj necepljenih otrok in seveda veliko cepljenih.
razlika je očitna – necepljeni so veliko bolj zdravi (od teh ki jih dobro poznam nobeden še ni imel antibiotikov), cepljeni pa itak skoz bolni, bolezni se jim pacjo čez celo jesen/zimo, pa na antibiotikih… skratka, totalna kriza… ampak verjetno to ni samo od cepljenja. verjetno smo starši, ki svojih otrok ne cepimo, malo bolj ozaveščeni in nismo tisti, ki zdravnikom težimo, da naj dajo antibiotike (tudi če gre za virusno inf), kot tudi ne damo kar takoj, če zdravnik predpiše ab, pa sploh ni potrjeno, da gre za bakterijsko inf…
jaz ti cepljenje toplo odsvetujem, pa seveda poglobitev v problematiko in veliko samozavesti pri vztrajanju pri odločitvi. no, saj ko se enkrat poglobiš, se dvomi kar razblinijo in ni problem vztrajat… v dvomih si samo dokler samo malo veš… 😉
pri prvem otroku sem prišla do drugega cepljenja di ti per. Huda reakcija, potem preiskave na pediatrični.
Rezultat : nobenega odgovora od raziskav. Nobenih navodil za nadaljna cepljenja.
Status: otrok je star tri leta in ga ne cepimo več. Je pa na srečo brez posledic.
Sedaj imam drugega otroka. Stara je tri mesece.
Cepljenje: pediatrinja me je pred cepljenjem poslala na preiskave. Zakaj: ker se boji ponovne reakcije. Čeprav je zagovornica cepljenj.
Preštudirala sem ogromno literature, ampak sem še vedno v dilemi kaj narediti. Mene so reakcije otroka pač odvrnile od cepljenj, kaj pa je prav in kaj bi lahko bilo prav, pa tudi sama ne vem. Še vedno je premalo informacij in dostopnih podatkov o hudih reakcijah, ki jih pač skrivajo.
Zato ti tudi ne morem svetovati ali cepiti ali ne…
Meni je najbolj zanimivo, ker na vsako reakcijo pri cepljenju zagovorniki cepljenja najdejo vzrok v vseh drugih stvareh, samo v cepljenju ne.
Tako, da …
Bom kar prekopirala en odgovor, s katerim se zelo strinjam:
Za uspešno cepljenost mora biti precepljeno okoli 90-95% prebivalstva – tako zaščitimo tudi tiste, ki jih iz takšnih ali drugačnih razlogov ne smemo cepiti ali je to za njih absolutna kontraindikacija.
Stranski učinki so možni, a se pojavljajo izredno redko! Ko se pojavijo, je groza seveda velika (težko si je predstavljati), a naša generacija tudi ni nikoli videla kako izgledajo epidemije ošpic, oslovskega kašlja, tuberkuloze itn. Samo za primer: pred leti je v nekem romskem naselju pri nas (nihče ni bil cepljen) izbruhnila epidemija oslovskega kašlja. Obolelih je bilo 80 otrok. Vsi so bili primerno zdravniško oskrbljeni. Trije so umrli, dva pestijo hude trajne posledice (okvara dihal), ostali so ozdraveli. Če prevedemo v procente = več kot 6% s smrtjo ali trajnimi posledicami!
Če otroka ne daste cepit, boste morali prevzeti tudi odgovornost za to.
Če je dokazano cepivo povzročilo hude stranske učinke, je ob izključitvi strokovne zdravniške napake (npr. spregledana alergija) odgovorna država. Ob tem je tudi vprašanje, kdo bo plačal za drago zdravljenje, če necepljen otrok zboli za dotično bolezen. Davkoplačevalci?
Če torej noben otrok ne bi bil cepljen in bi prihajalo do okužb (okužba, ki je omenjena zgoraj, se je prenesla takrat tudi na nerome) ter do hudih posledic pri majhnih otrocih, te debate sploh ne bi bilo. Ker pa očitno nimamo izkušenj z epidemijami (ki izbruhnejo tudi v naprednih krajih, kjer je populacija dobro prehranjena – v tujini je to stalna praksa), lahko govorimo o tem, kako so posledice cepljenja lahko zelo hude. Seveda so lahko, ampak v primerjavi s tem, kar se lahko zgodi, če vačina ljudi ne bi več cepila svojih otrok, je zadeva naravnost banalna.
Še par dejstev, za katera pa vem, da tistim, ki se, kot se je izrazila ena zgoraj, “šlepajo na cepljeno populacijo”, ne bo pomenila ničesar. Ker na žalost se morajo epidemije zgoditi tudi pri nas, da se tiste, ki menijo, da “ko se enkrat poglobiš, se dvomi kar razblinijo in ni problem vztrajat pri necepljenju”, zavedo, da lahko tako razmišljajo samo in izključno zato, ker večina ljudi še vedno vztraja pri cepljenju svojih otrok, na srečo.
#Dobro poznamo negativne posledice prenizkega deleža cepljenih in prenehanja cepljenja. Na Japonskem so zaradi nedokazanih trditev o škodljivih učinkih cepljenja proti oslovskemu kašlju leta 1975 začasno prekinili z sistematičnim cepljenjem. Nekaj let kasneje je za to boleznijo umrlo 118 bolnikov. V Angliji in na Švedskem, kjer je zaradi podobnih mnenj precepljenost padla z 90% na 30%, je nekaj let zatem zaradi oslovskega kašlja umrlo 36 otrok, na Švedskem pa je bilo hospitaliziranih kar 2300 bolnikov, od katerih so trije umrli. Na Nizozemskem so se v poznih devetdesetih letih pojavljale epidemije otroške paralize med pripadniki določene verske skupnosti, ki cepljenja ne dopušča. Na širšem območju Nizozemske je izbruhnila epidemija ošpic, v kateri je zbolelo več tisoč ljudi. Tudi te epidemije so zahtevale smrtne žrtve. Za obvladovanje epidemij so bila porabljena ogromna materialna sredstva. Pojavljati so se začeli resni pomisleki o tem, ali se sme dopuščati uveljavljanje volje posameznika do ugovora proti cepljenju na škodo celotne skupnosti. Letos poleti je v nekaterih pokrajinah Italije izbruhnila epidemija ošpic kot posledica prenizkega odstotka cepljenih proti tej bolezni. Obolelo je več kot 15.000 otrok, trije so umrli.#
Problem je v tem, ker je področje cepljenj politični diskurz ne pa znanstveni. Preveč denarja je zraven, da bi lahko govorili o znanosti.
Treba je prebrati še kakšno gradivo, ki so ga napisali strokovnjaki (medicinski in farmacevtski), ki niso v povezavi z uradnimi institicijami (uradna medicina, univerze, podjetja, ki proizvajajo cepiva). So veliko bolj nepristranski.
Prebral sem vsaj 5000 strani gradiva o cepivih, tako pro kot contra. Pa na contra strani niso bila pričevanja zaskrbljenih mamic, gre za članke in raziskave s strani doktorjev znanosti (medicine in farmacije), ki so jih objavljali v recenziranih (peer-reviewed) revijah. Precej imam knjig na to tematiko, naročenih iz ZDA.
No, nekaj se pa tudi najde na internetu. Seveda, boste rekli, da na internet pa lahko vsak šarlatan kaj obesi.
http://www.whale.to/vaccines.html
http://www.dailymotion.com/relevance/search/origins%2Bof%2Baids/video/x2her8_the-origin-of-aids-part1_news
http://www.dailymotion.com/relevance/search/origins%2Bof%2Baids/video/x2gb7z_the-origin-of-aids-part2_news
http://video.google.com/videoplay?docid=-1506379339157428721&q=autism+and+antifreeze&hl=en
http://video.google.com/videoplay?docid=-3378389197446645405&hl=en-CA
http://video.google.com/videoplay?docid=6890106663412840646
http://www.truestoriesvideoblog.info/
http://www.thinktwice.com/
http://www.impfkritik.de/
Mi smo sprejeli Bechampovo teorijo in ne Pasteurjevo (iz tu izhaja vso to razhajanje med nami). Pasteur je trdil, da so mikrobi zlovešči napadalci ubogega homo sapiensa. Bechamp (njegov sodobnik, Pasteur je veliko kradel njemu) mikrobi so stalno prisotni, vendar je način, kako delujejo, odvisen od okolja (telesa). Če je telo zakisano, izgleda, da delujejo kot napadalci, vendar so naši pomočniki, smetarji. Če je telo rahlo bazično, živijo v simbiozi z nami. Vedno se najde nekdo, ki v epicentru epidemije, ne zboli. Tudi v zgodovini, v času črnih koz. Takrat jih bele halje označijo za fenomen (ljudje imamo pač radi “čudeže”) in se ne bi vprašali, zakaj je tako. Ga pregledali mogoče in verjetno ugotovili, da je zdrav.
Dandanes je težko biti popolnoma zdrav. Vsi hitimo, se ženemo za zaslužkom, da bi lahko preživeli, višji kot imamo standard, večje apetite po materialnih dobrinah imamo in s tem oblikujemo “nove potrebe”,… Ne posvečamo se več sebi, telesno in duhovno. Preveč sedimo, ne gibamo dovolj, hrani se ne posvečamo dovolj, v bistvu jo preveč konzumiramo, premalo spimo,… V takem primeru bi mogoče bilo bolje, da se cepimo, tudi na račun kasnejših bolezni (namreč vse degenerativne bolezni povezujejo v starosti povezujejo s cepljenjem, no, cepljenje naj bi bil eden od dejavnikov) in takojšnjih reakcij.
Če pa se posvečamo svojemu telesu, gibamo, dovolj počivamo, se ljubimo, smo ljubljeni, se ustrezno prehranjujemo (karseda malo mesa),…, potem ni potrebe po cepljenju.
Če koga zanima Bechampova teorija:
http://tuberose.com/Germ_Theory.html
http://www.explorepub.com/articles/enderlein3.html
http://www.whale.to/v/disease3.html
http://www.dr-jo-md.com/unfriendlyorganisms.html
http://www.whale.to/w/kal.html
http://www.mnwelldir.org/docs/terrain/lost_history_of_medicine.htm
Če kdo zna francosko: http://biogassendi.ifrance.com/editobiofr12bechamp.htm
Bechampova somišljenika sta bila tudi Claude Bernard in njegov učenec Günther Enderlein. Veliko na to temo najdete tudi, če vpišete v google microzyma.
Upam, da sem utemeljil svojo odločitev o necepljenju sina, da ne bo kdo rekel, da se obnašam po modni muhi. 😉
zanimiva reakcija na cepivo pri vaši alergij. mislim da nima neke zveze z vsem skupaj, ker moja punčka ima potrejeno alergijo takorekoč od rojstva pa ravno na KM in jajca pa je cepljenje di-te-per prestala brez komplikacij in brez cepljenja pod nadzorom. nisi morda zamnejala cepljenja za MMR to pa je res kontraindicirano pri zanani alegriji na jajca in se zato izvaja pod nadzorom, pa ne ko je alergija prebolela/preralsa, ker potem potrebe po tem ni, temveč ko je nadzorovana z dieto in ni svežega izpuščaja, prisotna pa še vendo.
Problem je v tem, ker je področje cepljenj politična debata ne pa znanstvena. Preveč denarja je zraven, da bi lahko govorili o znanosti.
Treba je prebrati še kakšno gradivo, ki so ga napisali strokovnjaki (medicinski in farmacevtski), ki niso v povezavi z uradnimi institicijami (uradna medicina, univerze, podjetja, ki proizvajajo cepiva). So veliko bolj nepristranski.
Prebral sem vsaj 5000 strani gradiva o cepivih, tako pro kot contra. Pa to niso pričevanja zaskrbljenih mamic, gre za članke in raziskave s strani doktorjev znanosti (medicine in farmacije), ki so jih objavljali v recenziranih (peer-reviewed) revijah. Precej imam knjig na to tematiko, naročenih iz ZDA.
No, nekaj se pa tudi najde na internetu. Seveda, boste rekli, da na internet pa lahko vsak šarlatan kaj obesi. Če kdo želi povezave naj mi pošlje mail na [email protected], ker tu jih noče obesiti (verjetno jih je preveč).
Mi smo sprejeli Bechampovo teorijo in ne Pasteurjevo, kot medicina (iz tu izhaja vso to razhajanje med nami). Pasteur je trdil, da so mikrobi zlovešči napadalci ubogega homo sapiensa. Bechamp (njegov sodobnik, Pasteur je veliko kradel njemu) mikrobi so stalno prisotni, vendar je način, kako delujejo, odvisen od okolja (telesa). Če je telo zakisano, izgleda, da delujejo kot napadalci, vendar so naši pomočniki, smetarji. Če je telo rahlo bazično, živijo v simbiozi z nami. Vedno se najde nekdo, ki v epicentru epidemije, ne zboli. Tudi v zgodovini, v času črnih koz. Takrat jih bele halje označijo za fenomen (ljudje imamo pač radi “čudeže”) in se ne bi vprašali, zakaj je tako. Ga pregledali mogoče in verjetno ugotovili, da je zdrav.
Dandanes je težko biti popolnoma zdrav. Vsi hitimo, se ženemo za zaslužkom, da bi lahko preživeli, višji kot imamo standard, večje apetite po materialnih dobrinah imamo in s tem oblikujemo “nove potrebe”,… Ne posvečamo se več sebi, telesno in duhovno. Preveč sedimo, ne gibamo dovolj, hrani se ne posvečamo dovolj, v bistvu jo preveč konzumiramo, premalo spimo,… V takem primeru bi mogoče bilo bolje, da se cepimo, tudi na račun kasnejših bolezni (namreč vse degenerativne bolezni povezujejo v starosti povezujejo s cepljenjem, no, cepljenje naj bi bil eden od dejavnikov) in takojšnjih reakcij.
Če pa se posvečamo svojemu telesu, gibamo, dovolj počivamo, se ljubimo, smo ljubljeni, se ustrezno prehranjujemo (karseda malo mesa),…, potem ni potrebe po cepljenju.
Če koga zanima Bechampova teorija, mail za povezave.
Če kdo zna francosko: http://biogassendi.ifrance.com/editobiofr12bechamp.htm
Bechampova somišljenika sta bila tudi Claude Bernard in njegov učenec Günther Enderlein. Veliko na to temo najdete tudi, če vpišete v google microzyma.
Upam, da sem utemeljil svojo odločitev o necepljenju sina, da ne bo kdo rekel, da se obnašam po modni muhi. 😉
Nehaj brati vse te članke, mnenja…Jaz osebno poznam deklico, ki ima posledice, uradno priznane, v obliki nevroloških motenj. To je samo en primer, je pa ogromno otrok, ki nimajo nobene reakcije (razen vročine). Raje imej pred očmi njih. Jaz sem svoja dva dala, čeprav mi je še sedaj žal, da sem starejšega dala proti hepatitisu B, ker se mi zdi malo mimo, ravno ko ga bo najbolj potreboval, ne bo več delovalo, po njem mu je tako padla odpornost, da je potreboval nekaj časa in antibiotikov, da se je rešil angine.
Zgoraj berem propagando proti cepljenju. Za te je lahko rizičen obisk Italije, kjer so mislim da lani, razsajale ošpice, ki so ZELO nevarne. Da o oslovskem kašlju ne govorimo, ki je še prisoten tudi pri nas. Jaz si ne bi želela očitati, da sem cepljenje zavrnila ali živeti v strahu da otrok kaj faše.
Če bi moja mama vedela,da bodo nastale po cepljenju take posledice, me nikoli ne bi dala cepiti. Možgansko vnetje je pustilo trajne posledice, prave posledice pa so se začele kazati šele v puberteti in odrasli dobi.
Revma v otroštvu,kasneje pa kronični bronhitis, imunski sistem na psu, težave pri hoji, kronični glavobol. Ja in spisek ni popoln.
Tudi če predpostavimo, da je to, kar si napisal o Bechampovi teoriji, da namreč človek, ki zdravo živi, ni pod stresom, je ljubljen, ljubi… nima potrebe po cepljenju in bo tudi ob epidemijah bolezni ostal zdrav (rahlo idealistična teorija, ampak pustimo ob strani), res, nisi dobro utemeljil svoje odločitve. Ker namreč tvoja odločitev temelji na predpostavki, da bo tvoj otrok vedno srečen, izpolnjen, jedel bo zdravo, se gibal na svežem (ne kontaminiranem) zraku itd. in ker bo tako zdrav, itak ne bo potreboval cepljenja, tudi če izbruhnejo bolezni.
Žal pozabljaš, da otrok ne bo vedno v tvojem ljubečem okrilju in da ga bo treba spustiti v svet. Tam pa obstajajo zavrnitve, graje, možnosti slabe prehrane…. Ko se torej tvojemu otroku poruši idealno ravnovesje, ko ga bodo prijatelji odpikali, ko ga bo kdo od sošolcev užalil, ko bo pod stresom zaradi nerazumevajoče učiteljice v šoli ali vzgojiteljice v vrtcu, ko mu bodo ponudili bonbone in ostale sladkarije in jih bo pač vzel, ker jih doma ne sme jesti itd. itd… bo tako kot vsi ostali dovzeten za bolezni in torej tudi za nalezljive bolezni. In če si samo na tezi, da bo tvoj otrok vse otroštvo srečen in zadovoljen ter zdravo prehranjevan, gradil svoj odklonilni odnos do cepljenja, se mi zdi, da znaš biti v kratkem razočaran.:) Ne sicer zaradi samega necepljenja svojega otroka, ker kot rečeno, se še vedno lahko šlepa na cepljeno populacijo, pač pa zaradi drugih zadev, ker očitno pričakuješ, da tudi bolan ne more biti, saj je on sam in njegovo telo v stalnem ravnovesju.
Hehehe, BTW, koliko pa je star tvoj otrok? Grem stavit, da še ni v vrtcu ali pa ga niti niste dali tja.:))))
Aha, zaradi cepljenja v otroštvu si dobila trajne posledice v puberteti in odrasli dobi.
Za ene je življenje res enostavno. Za vse tegobe je krivo cepljenje v otroštvu. Bronhitis, šur, samo zaradi cepljenja pride. necepljeni ljudje so vsi zdravi, brez skrbi. Moja soseda je pa prepričana, da je rodila otroka z Downovim sindromom zato, ker je bila cepljena v otroštvu. Tudi možno, ne?
Res, ko ne bo več obveznega cepljenja, bomo vsi zdravi do konca svojih življenj.
Če hočete brati pro in kontra, se je na mamai odvijala pravi maraton o cepljenju in necepljenju:
Koliko let pa je v vrtcu in ali ni bil nič bolan med tem časom? Ali je uvajanje potekalo popolnoma brez stresa?:))
Kakorkoli, saj veš tudi sam, da ideala kot si ga predstavljaš, v naši zahodnjaško naravnani družbi enostavno ne more biti. Morda, če se skupaj z družino vkoplješ v kakšno osamo in živiš neodvisno od vsega, od česar smo danes hočeš nočeš odvisni v današnji družbi.
Morda se še nekako da priti do ravnovesja, ki ga opisuješ, če si zrel odrasel, samozavesten človek. Pri otroku, ki mora dati praktično še vse frustracije življenja skozi, pa tako idealistično ravnovesje gladko odpade. In ko prideš v leta, ko končno lahko resnično uživaš v ravnovesju, vprašanje cepljenja zate tako ni več aktualno.:))
Ma frca, tale mf ima otroka ki še nima niti eno leto. zato pa klamfa take bedarije.
Daj oglasi se čez kakšno leto ali dve, pa povej koliko je bil malček bolan v vrtcu. Če je imel samo eno virozo, je čista verjetnost, da bi dobil tudi nalezljivo bolezen. ker to pomeni, da ni v ravnovesju.
joj, joj, graditi odgovornost za cepljenje ali necepljenje na predpostavki, da bo tvoj otrok v večnem ravnovesju in zato ne bo mogel dobiti bolezni, tudi če bodo razsajale bi bilo hudo smešno, če ne bi bilo žalostno.
z dobro higijeno se da marsikatero bolezen preprečiti.ampak če nekdo živi v umazaniji,se ne umiva redno,ne odpravlja vlage,ker vlaga so idelani pogoji za rast raznoraznih gljivic,plesni,mikrobov,virusov,pa umazanija seveda idealno gojišče za vse to,mu nobeno cepljenje ne pomaga.higijena na prvem mestu,potem pa cepljenje.