Pozdravljeni,

 

trenutno sem se znasla v zelo cudni situaciji. Stara sem 26 let. V resni vezi sem 3 leta. Ze kar nekaj casa se mi zdi, da zmeraj cakam na fanta. Vedno izpostavlja solo ali sluzbo. Sola se ob delu. Sama hodim v sluzbo in zraven delam doktorat. Zaradi tega ne zapostavljam njega..vedno si vzamem cas pa tudi ce imam naslednji dan izpit. Moj fant je pa zivo nasprotje. En teden pred izpitom me sploh noce videti, ces da je prevec zivcen. Njegovega solanja ni konca. Sedaj se zeli vpisati se na magisterij. Vsec mi je, da je nekdo tako zagret in ambiciozen, ampak se pocutim na zadnjem mestu pri njemu. Pac mi ni dovolj, da se vidiva samo 2x tedensko, ko pa ima obveznosti pa se po 10 dni ne. To sem ze veckrat izpostavila pa pravi da ga ne zelim razumeti. Za skupno zivljenje pa sploh nima interesa. Jaz mislim, da je to izgubljeno. Kaj vi mislite? Da sem preobcutljiva? Naj ga cakam?

Pa je vredno čakati? Kaj ti fant sploh nudi? Vse bolj se mi dozdeva, da gre pri njem zgolj za iskanje družbe nekoga, ko pač nima kaj druga početi in mu je dolgčas. Imeti fanta pa ga videti dva ali trikrat na mesec. Pa saj ne dela v Severnem morju na naftni ploščadi.  Mu pač ni do tebe, kljub vsemu, da te občasno vidi. O čem se takrat pogovarjata, jaz bi začel s tem, da mi tako ni všeč in da bom začel živeti drugače, brez njega. Saj si še mlada, zdi se mi, da si doslej zapravila že tri leta. Lahko da se motim, vendar mislim da se ne. Seveda se moraš sama odločiti. Pa kaj, v tem času ko ga ni, sediš doma in čakaš, da bo prišel, če bo prišel. Kdo koga ne razume, ti njega ali on tebe? Od tu začni.

Saj je res temu tako. Imam svoje stanovanje pa bi se lahko dobivala tam. On pa prespi in potem gre ze ob enajstih domov, ces da se mu mudi na kosilo. Mislim, da si zasluzim nekoga, ki mi bo namenil malce vec pozornosti, saj sem jo pripravljena nameniti tudi jaz njemu. Meni nikdar ni sola ali sluzba izgovor, da se z dragim ne bi videla. Ampak ocitno sem edino jaz tako bedasta, drugi vsi postavijo sebe na prvo mesto…

Odgovor na objavo uporabnika
Krokodilka123, 13.10.2021. ob 17:41

Pozdravljeni,

 

trenutno sem se znasla v zelo cudni situaciji. Stara sem 26 let. V resni vezi sem 3 leta. Ze kar nekaj casa se mi zdi, da zmeraj cakam na fanta. Vedno izpostavlja solo ali sluzbo. Sola se ob delu. Sama hodim v sluzbo in zraven delam doktorat. Zaradi tega ne zapostavljam njega..vedno si vzamem cas pa tudi ce imam naslednji dan izpit. Moj fant je pa zivo nasprotje. En teden pred izpitom me sploh noce videti, ces da je prevec zivcen. Njegovega solanja ni konca. Sedaj se zeli vpisati se na magisterij. Vsec mi je, da je nekdo tako zagret in ambiciozen, ampak se pocutim na zadnjem mestu pri njemu. Pac mi ni dovolj, da se vidiva samo 2x tedensko, ko pa ima obveznosti pa se po 10 dni ne. To sem ze veckrat izpostavila pa pravi da ga ne zelim razumeti. Za skupno zivljenje pa sploh nima interesa. Jaz mislim, da je to izgubljeno. Kaj vi mislite? Da sem preobcutljiva? Naj ga cakam?

Preprosto povedano zaslužiš si kaj boljšega..

Vse lepo ti želim ….

Hvala za odgovore. Ja res je. Nekako se mi zdi, da ce ni kosilo, se pa gre ucit. Pocel pa bi samo stvari, ki so njemu v interesu. Ko sem mu povedala to pa je obrnil name, da nisem razumevajoca in da ga hocem namerno sabotirati in njegovo solo..

Zakaj pa se ne uči pri tebi? Zakaj pa ne skuha kosilo pri tebi? Kaj gre domov k mamici na kosilo’ Ima pa res prozorne izgovore. Reči mu, da naj si izmisli kaj bolj originalnega, s tem, kar sedaj govori žali tvojo inteligenco.

Vsekakor pa se pogovori z njim in mu povej, da tako ne misliš več živeti. Če se ne misli spremeniti naj kar gre na kosilo in naj nikoli več ne pride k tebi. Si boš že našla kaj boljšega kot to kar imaš sedaj. Sedaj je še čas.

Hvala za odgovore. Ja res je. Nekako se mi zdi, da ce ni kosilo, se pa gre ucit. Pocel pa bi samo stvari, ki so njemu v interesu. Ko sem mu povedala to pa je obrnil name, da nisem razumevajoca in da ga hocem namerno sabotirati in njegovo solo..

Baje se ne more uciti pri meni, ker ni tako kot doma.. naj poudarim da zivi s starsi v dvojcku in s starejsim bratom ter bratovo druzino. Tam res ni nikoli miru. Zmeraj najde izgovor. Ce ni ucenje, je pa naporna sluzba. Potem so kolegi.. bognedaj da recem, da si zelim preziveti vec casa z njim… to mu je tuj koncept

Pa se res uči? Verjetno tudi ti veš, da se je možno učiti kjerkoli, samo da je interes. Koliko ur sem presedel v študijski knjižnici, ker je bilo v domu(nisem bil doma), kjer sem bival, precej hrupno.  Samo da sem naredil izpit.

Praviš, da vedno najde izgovor. še ti ga najdi. Ko se mu bo po dolgem času slučajno zazdelo, da bi bil s teboj, reci da nimaš časa. Reci da imaš naporno službo, pa idi s prijateljico ali prijateljem na kavo. Si kar mislim kako bo reagiral.

Ima dvojna merila. Sam lahko počne kar ga je volja, ti pa samo to kar bo on rekel. Razmišljaj tudi v to smer. Da ne bo nekoč prepozno.

Kako pa ga ocenjujejo njegovi prijatelji, če jih sploh ima? Kolegi iz službe?

Enkrat za vselej mu razloži, da si še preveč razumevajoča in ne premalo in mu nikakor ne sabotiraš njegovo šolo (skrajno bedast izgovor), v resnici je prav obratno. Potem pa preveri ali tega dejansko ne razume ali noče razumeti.

Kolegi ga ocenjujejo kot dobrega in zanesljivega.  Njegovi kolegi mi ze od zacetka niso bili naklonjeni in so me zbadali s primitjvnimi komentarji. On je pa vedno dejal, da naj jih sprejmem taksne kot so. Sama sem ze dobila komentar, da ga drzim na ketni. Malo smesno glede na to, da sploh ne komentiram ko kam gre s kolegi.

Ko sem obrnila situacijo in se nisem takoj odzvala na povabilo, saj je zakljucil izpite pa je zameril in me totalno ignorira… cela situacija mi je smesna in absurdna.

Živjo Krokodilka,

Mi je žal, da si se znašla v takšni situaciji. Se mi pa dozdeva, da se v tem odnosu odslikuje tudi to, kar je tvoja notranja predstava odnosa. Imeti ob sebi nekoga, ki ni čustveno dostopen, ki ne zadovoljuje tvojih romantičnih/odnosnih potreb. Jaz bi se na tvojem mestu vprašala, od kot to, da sem privlačila ravno takšnega moškega s takšno psihično izogibajočo strukturo? Mi je to poznano že iz preteklosti, morda družine? To bi počela z namenom, da se v prihodnjih odnosih ne bi zacahnila v podobni dinamiki. Na žalost (ali srečo, še ne vem) na druge ne moremo prav nič vplivati, če si sami ne želijo spremembe. Jaz sem potrebovala dolga leta, da sem se sprijaznila s to ugotovitvijo.

Zdi se mi pomembno, da se povprašaš o tem kaj je tebi pomembno v odnosu, v čem si želiš živeti? Se postaviti na prvo mesto in stati za tem kar si želiš in rabiš. Tako boš v prihodnosti dobila odnos, ki bo ustrezal tvojim željam in potrebam. Verjamem, da se je tudi ta odnos zgodil z razlogom, te je morda naučil (ali pa te še bo) nekaterih lekcij, ki ti bodo pomagale na poti k bolj srčnim odnosom.

Verjamem vate in ti želim vse najlepše

New Report

Close