Naj vam na kratko opišem situacijo, v kateri sem se znašel. Pred tremi meseci se mi je po mailu (čist iz lepga) oglasila punca, s katero sva 8 let nazaj hodila ene 14 dni. Edini stik med nama so bile kartice na rojstni dan in novo leto. Tako so začeli leteti maili in debate so postajale vse bolj globoke in življenjske. Vse se je preselilo na telefon in končno sva se tud videla. Čeprav se nama niti ni sanjalo, sva po toliko letih oba v hipu začutila zelo močna čustva. Debatirala sva kot da bi se poznala že cel lajf. Vse se je začelo dogajati spontano in brez karkšnega koli pretvarjanja. Tako sva se začela občasno tudi dobivat. Problem pa je v tem, da je ona že skoraj sedem v vezi, za katero spoznava, da je od vsega ostala samo navada in vedno manj čustev. Kakor pravi se jima kriza vleče že skoraj eno leto. Pa tudi sicer se ji odpirajo v življenju nova spoznanja, postaja bolj odločna in povezana s svojim bistvom. Celo njen fant se tega zaveda, vendar kakor vem noben noče narediti usodnega koraka. Ona pravi, da zaenkrat nima moči. Nimava 15 let in nobeden od naju ni nek avanturist. Zavedava pa se, da to kar čutiva ni samo nekaj mimogrede. Veliko se pogovarjava in vem, da to njej ni igra ali popestritev dolgčasa. Vse to je trajalo dober mesec. Sedaj sva se oba s težkim srcem dogovorila, da se ne dobivava več, omejiva stike na minimum in pustiva času čas. Oba veva kaj čutiva in kako močno je to čustvo. Pravi, da potrebuje čas zase in da se umiri. Kljub vsemu, kar čuti v srcu, ji v končni fazi preglasi razum. Čeprav jo poskušam razumeti, mi je hudo. Kaj mi je za naredit, razen da prepustim času čas?Jo pustim čisto pri miru,ali se ji naj kaj oglasim.Težko se je namreč kar odklopiti in živeti, kakor da se ni nič zgodilo. Kakšna ideja???

Pink,

če je ljubezen, ni nič pretežko.

primož

Nisi povedal bistva, kaj pa ti, si tudi ti v vezi….potem je pač za razmisliti, kaj čutiš do svoje partnerke.
Če pa si ti free in če je ta prijateljica tako nesrečna v vezi, in celo praviš, da sta našla ljubezen v vajinem odnosu, potem, če je ta ljubezen dovolj močna, nimata kaj premišljevat. Prepustita se ljubezni, ona naj pa fantu odkrito pove….sploh pa če tudi on čaka na pravi trenutek in čuti da so težave.

Če pa imaš ti ženko in otročke…potem ti predlagam, da pustiš prijateljico, da najde ljubezen drugje.

Torej čakam še kak tvoj odgovor.

Lepo praznuj….

lp M

Sledi srčku,pa bo vse ok.

Veliko srece v novem letu

Jst sem frej. Poročen ni nobeden in tudi otrok ni. Vse kar ostaja je upanje…

zdi se mi, da si ni izbrala tebe, ker jo je nekaj motilo, pa je preveč obzirna, da bi ti povedala. Morda imaš n.pr. prenežen značaj, morda je čakala, da ji boš predlagal poroko, morda se ne ujemata v tem, koliko otrok in kdaj bi imela, morda se ji zdiš preveč navezan na starše… prosim ne razmišljaj zdaj o teh zadevah konkretno, ker jaz res ne morem vedeti, to je le primer, da boš vedel, kaj mislim. Kaj naj narediš? Poišči si drugo, kjer takih stvari ne boš rabil premišljat, ker jih ne bo.