Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja ¨Težka" skoraj najstnica

¨Težka" skoraj najstnica

Pozdravljeni.

Sem mamica deklice stare dobrih 10 let. Konec oktobra bo 11.
Ko je bila stara 3 leta sva z njenim očetom šla narazen vendar se zelo dobro razumemo, imamo zelo lepo urejene stike, komunikacijo in vse. Pri bivšem živi še moja ex.tašča in brat od bivšega.
Po razhodu sem se kmalu ponovno vezala, druga hči je stara 6 in njen oče je moj mož.
Moj mož in starejša hči imata lep odnos, dobro sodelujeta. Povsod-nap. pri mojem bvšem partnerju doma, deklica o očimu pove same lepe besede.

Problem sva midve.
Moje življenje ni bilo nikoli lahko, vedno imam probleme s službami, ker želim za družino le najboljše in je žal vse preveč povezano s financami. Imela sem precej psihičnih težav, na trenutke preveč, vendar je trenutno vse zelo vredu.
Starejša hči je zelo moja. Ima zelo močen karakter-škorpijonka po horoskopu, jaz pa precej milega-ribica.
Vsa leta sva nekako vozili, je šlo. Nekje lani je vstopila v puberteto, vse je nekako šlo, sedaj pa se stvari zelo slabšajo.
Dobim vse ta slabše, po drugi strani tudi vse ta boljše. Daleč največ ljubezni izkazuje meni, hkrati pa daleč najbolj grdo dela z menoj.
Zadnje čase je začela s tem da me “kaznuje” se mi maščuje če ji kaj ne pustim. Tukaj se stvari stopnujejo, šle so v smer da mi je s škarjami poškodovala pisarniški stol, naredila luknjico v hlače, nalila vodo v maskare za oči, prejšnji teden v trenutku jeze delala “orožje” zame-rezilo od olfa noža-vzela je možev olfa nož ki ga je imel v predalu s orodjem, na rezilo je nanesla vroče lepilo in dodala zobotrebce. Včeraj sem odkrila da mi je naredila zarezo v crokse.
Nazadnje je ugotavljala da noče več živeti in da hoče umreti ker je šola brezveze in da noče v šolo itd…šla je tako daleč da je rekla da bo naredila samomor, ker sem že precej apatična od njenih izbruhov sem ji rekla da lahko če želi, naj to naredi sedaj ko sem jaz zraven. In dejansko je to naredila, poiskala vrvico, naredila vozel-je tabornica in jih zna delat in potem zganjala neumnosti z vrvjo okoli vratu itd. Mogoče bi jo večina drugih staršev namlatila s štrikom, vendar mislim da to ni rešitev zato tega nisem storila.
Priznam da punca hodi po meni, pojma nimam kje se je izgubila moja avtoriteta, definitivno me ne jemlje kot nekoga ki bi ga morala spoštovati.
Včasih reče da je njen cilj da sem žalostna. Po drugi strani pa bi vse naredila zame, je izjemno navezana name in me ima v malem prstu. Če sem slabe volje ali utrujena jo skrbi zame, prej uboga mene kot vse druge, hkrati pa me bolj provocira in zajebava kot druge.
Razumem da jo daje puberteta in hormoni sekajo na polno. Pa vendar.
Ko je vredu, ko je fajna ona je to krasna deklica. Ljubeča. Ko pa ga biksa ga pa do konca in konca.
V šoli je krasna, učiteljica ima same lepe besede zanjo, brez posebnega učenja ima lepe ocene. Zelo razgledana punca, s svojim posebnim okusom za glasbo-lani smo ji omogočili koncert siddharte, ker je velika oboževalka, rada ima Adija Smolarja, Kreslina…
Pred kratkim je s svakinjo, mlajšo hčerko in družino od svakinje so šli v mb na nek res višji hrib. Bila je fascinirana da je videla Panonsko nižino-to se ja učijo v šoli, v bližnji prihodnosti imamo plan vikend oddih-punca si želi v Lj, v galerijo, v stari del Ljubljane, želi videti kje je geos, kje zvira reka Ljubljanica…Ko je potrebno je zelo odrasla, zelo odgovorna in zelo samostojna. Dve skrajnosti. Po eni strani ” grozna” po obnašanju, ponižujoča in manipulatorska do mene popolnoma, po drugi strani krasna punca.
Delam v tujini-živimo na takem delu Slovenije ko to ni težko in nosim glavni vir financ. Tudi ko je potrebno kaj z računalnikom-kaj poiskati, se pozanimati…je to moje delo, ker mož ni tako spreten v tem. Doma obnavljamo stanovanje in glavne niti držim jaz v rokah.Enako je moje delo kuhinja-priprava kosila za družino in deklica je že od nekdaj manj ješča in precej zbirčna. In trenutno ima faze ko nič ni dobro kar skuham, po drugi strani pa skuham najbolje in komaj čaka da poskusi kaj novega. Poskrbim, kupim jima oblačila. Pospravlja in pere mož. Trenutno se še izobražujem nekaj malega-bom kmalu konec in priznam da je zame včasih enostavno preveč.
Hči mi očita da sem skoz samo na telefonu, na računalniku ali v službi. Imam tako delo da me časih cel dan ni, drugič sem cel dan doma. Samo išče napake ki mi jih servira pod nos. Jaz sem potem v šoku, ker se je moje delo popolnoma nič ne tiče. Njena mama sem, ona pa me obravnava bolj kot sestro ali prijateljico.
Priznam da sem včasih zelo izčrpana od nje, enostavno mi ni več prijetno biti z njo ker nikoli ne vem kaj me čaka. Mislim da želi da bi živela samo zanjo in samo samo ves čas z njo. Vendar žal ne morem. Težko pridem domov in rečem tako fraj sem. Življenje ni lahko, ne zanjo in ne zame.
Strah me je kaj bo kasneje, ker že pri 10in pol imam take probleme z njo. Hvaležna bom za vsak nasvet.
Lepo vas pozdravljam.
Vanila.

Pozdravljena.
Iz vašega napisanega čutim, da sta se s hčerko zapletli v nek čustveni vrtiljak, v katerem je veliko navezanosti, hkrati pa veliko ambivalentnih občutkov na obeh straneh. Obema je težko, saj se imata radi, hkrati pa se zdi, da je v tej bližini/nebližini veliko bolečine in neudejanjene bližine in vzajemnosti.
Hčerinega vedenja ne bi dala v kontekst pubertete, to je najlažje in to starši velikokrat delajo in s tem ne uzrejo sporočil, oziroma notranjega čustvenega sveta svojih otrok.
Hči s svojim vedenjem pušča sledi, pušča sporočila, da je jezna, da vas pogreša, nekaj iz njenega notranjega sveta. To bi bilo potrebno raziskati. Če bi njena dejanja imela besede, kaj bi povedala? Morda to, da vas pogreša, da vas potrebuje, da je v stiski in se sama ne zmore umiriti.
Vendar je njeno vedenje problematično, gre čez mejo in to bi bilo potrebno ustaviti. Pa ne z jezo in ustrahovanjem, temveč je potrebno raziskati, kaj jo žene, kaj je tisto zadaj, kakšen je njen notranji čustveni svet. Ali je jezna, žalostna, vas pogreša ali morda kaj drugega?
Skrajni čas je za MEJE, BESEDE in bližino.
Upam, da bosta to zmogli sami. Poteza je na vas, vi ste starš, vi ste mama. Če pa vama ne uspe, vam predlagam, da si poiščeta pomoč, da se vedenje (tako vaše, kot njeno) ne bi stopnjevalo. Razumem, da ste zaposlena in da včasih ne zmorete, ampak zadaj je nekaj več. Neka globlja odsotnost, neka nemoč, ki jo čutim iz napisanega.
Kot da je zdaj res čas, da pogledamo navznoter, v vaš in njen čustveni svet.
Želim vam vse dobro in če ne zmorete sami, si poiščite pomoč.
Vse dobro.

Andreja Vukmir Brenčič, spec. ZDT [email protected] 031 582 404 www.pogled.si

New Report

Close