Najdi forum

Botrstvo otroku iz Afrike?

Ponca, načeloma ne “pljuvam” po ljudeh, ampak ob komentarju “tistih” dveh, mi je resnično postalo vroče! Dobesedno mi je zatrepetalo srce! Pa samo nimam kupe denarja, nasprotno, kopljem se v 86 tisočakih na mesec.

Mogoče je ravno v tem poanta. Ljudje z manj denarja bolje razumemo sebe, lažje oblikujemo vrednote ki niso povezane z materialnimi dobrinami in nenazadnje to spoznanje razširimo na okolje.

Pa, da ne bo pomote! Nikakor se ne delam heroja, niti pametnjakoviča… namreč kar “slišim” kritike naprotnih stališč… ampak to sem preprosto jaz: z dobrimi in slabimi stranmi. In… slabih strani ne skrivam pred okolico. Kako hudiča naj jih odpravim, če ne dovolim, da me drugi opozorijo, da delam nekaj narobe?! In jaz jih ponavadi “slišim”…

Prima,
ostani to kar si in zvesta sama sebi.. Vsakdo ravna po svoji vesti in v skladu s svojim prepricanjem. In se kako prav je, da smo si razlicni in drugace razmisljajoci, saj bi sicer drugace ostali brez nekaksnih primerjav, ki lahko se utrdijo nasa lastna prepricanja in za nas znacilne vredote, v okviru katerih zivimo in nas zaznamujejo. In prav je, da razpoznamo in spoznamo drugacna razmisljanja ali mogoce celo za nas povsem nesprejemljiva razmisljanja, saj zivimo v svetu, ki je skupek taksnih in drugacnih vrednot, mimo katerih ne moremo z zaprtimi ocmi …
Prima, darujem karkoli ze darujem tistim, ki so potrebni pomoci po mojih lastnih merilih. Vsi na tem malem planetu imajo pravico do najmanj osnovnega prezivetja, pa naj si bodo doma v Zambiji, Peruju, Mehiki ali v Sloveniji…
In tako, kakor pravi Zozi… Punci, podobno razmisljajoci ostali, jaz dajem pred vami mojo kapo dol!
Enaka mnenja so dobrodosla, ostala tudi!
Prima, ravnaj tako, kot Ti narekuje srce! Bodi zvesta sama sebi in le tako bos ostala svoboden clovek. Ostalo je obrobnega pomena..LP!

Otroci so povsod otroci se strinjam. In tudi da ljudje potrebni pomoči, so povsod ljudje potrebni pomoči. ŽAl pa se na enega takšnega pripopa cela truma pijavk, ki potem od tistega malo, kar zberejo s prostovoljnimi prispevki prijaznih ljudi, odtrgajo od ust pomoči potrebnim, da gredo tja “preverjat”. Kot sem razumela Katjušo obhajajo dvomi, ali bo denar res porabljen v tisti namen, za katerega bo darovala, zato sem jo (in nekateri drugi tudi) opozorila na previdnost. Meni je pravzaprav vseeno, kako zafrčkajo denar, ki ga kdo da za pomoč ljudem, rojenim pod manj srečno zvezdo. Za svojega vem, kam ga dam in kako ga porabijo.

nova
Uredništvo priporoča

Ne pusti se sprovocirat takim……………, ki se ti tu javljajo. Verjamem da tak ki je pripravljen pomagat otroku v Afriki pomaga tudi prijatelju, sosedu in še komu če vidi da mu je pomoč potrebna. Kapo dol pred tvojo “željo”. Moja sorodnica (iz Italije) že veliko je let je “botra” eni deklici iz ne vem točno katere afriške države, ampak so se združili cela soseska cca 25 družin in so ji omogočili šolanje v Italiji in danes je ta deklica – že gospa doktor pediater, ki se je vrnila domov in verjemi, da so vsi zelo ponosni na to kar so storili in še vedno preko nje sedaj pomagajo drugim pomoči ,predvsem zdravil potrebnim otrokom. V teh letih ko je študirala v Italiji so se vsako leto dobili za njen rojstni dan in naredili mega piknik. kar je zelo pomembno ker so se kot sosedi zelo zbližali, saj se pred tem skoraj niso poznali. Seveda je vse to organizirala ena nuna ki je v Afriki bila kar nekaj let. Meni se zdi to ful lepo …

Saj nenazadnje, samo razmišljam, smo vsi botri otrok v Indoneziji in na Tajvanu. S tem ko kupimo kakšno Nike, Adidas ali Puma majčko, hlače, trenerko, športna oblačila ali pa ko kupujemo kakšno drugo “firmo” za oblečt, damo 1 dolar v njihov žep. Seveda si ga morajo zaslužiti v potu telesa, multinacionalka pa pri tem pobere ostalih 99 dolarjev.
Hočem povedati – morda je pri tem botrstvu podobno, kdo ve, kolikšen kos pogače si odreže posrednik. Saj misel je plemenita, res, ampak zadnja leta sem nekako izgubil zaupanje v dobrodelne organizacije…

Katjusa,
poglej malo na to stran:

LP!

Prima, nič ne maraj in ne sekiraj se. Sama veš, da delaš dobro in prav.
Če boš preveč “porajtala” na zlonamerne komentarje boš težko živela.
Nekateri pravijo, da je veliko revežev tudi doma. Se strinjam. Upam, da jim pomagajo.
Sicer pa so pomoči potrebni tudi potomci slovenskih rudarjev v Aleksincu. Prav ta mesec slovenska Karitas sprejema dobrodelne prispevke za duševno prizadete otroke iz Aleksinca. Morda so jim ti otroci bolj “domači” in bodo nakazali kakšen tolarček zanje? Vse informacije lahko dobijo na http://www.karitas.si.
Tebi pa lep pozdrav!

Hvala.
Moram reči, da sem kar malo razočarana nad večinskim načinom razmišljanja na tem forumu glede botrstva. O tem razmišljam že kar nekaj časa. Ne gre za pranje moje vesti, ampak ker mi nič ne manjka, in ker tistih 5.000 na mesec ne bi pogrešala, nekemu otroku pa bi omogočali šolanje. Nisem prepričana, da bi ta denar mesečno omogočal šolanje komu v SLO.
No ja, upam, da se ne bo situacija nikoli zasukala, da bi jaz potrebovala kakšnega botra …. se bi mi slabo pisalo.

Katjusa,
ostani taksna kot si! Super punca si! Naredi tako, kakor Ti srce narekuje!
Zelim Ti veliko uspehov v zivljenju in LP!

Vse našteto je zelo hvalevredno. Ampak koliko takšnim dečkom bi lahko bila še prihranjena okrutna usoda, če bi se delegacija odpovedala obisku v Afriki in denar namenila njim.

če že iščemo dlako v jajcu – koliko otrokom, bi ti lahko pomagala, če se bi odrekla vsakodnevni pijački s kolegico, kjer itak samo obrekujete….nobene koristi od tebe, pa pri kosilu, bi lahko pojedla malo manj, da ne bi bila takšna bajsa, pa tistih par tolarjev dala za otroke,….

tako, z zelo majhnimi odrekanji (razvad) se lahko daleč pride…

Zrcalce, zrcalce na steni povej …

:)))) kakšna temperatura je v Afriki zdej?

Pojma nimam. Boš morala vprašati koga iz tiste delegacije, ki je šla tja preverjat, kako ponucajo darovani denar.

Včeraj je bila ena zanimiva oddaja o misionu v Ruandi/al Ugandi al Burundi – ne vem, ker nisem gledal od začetka…

V glavnem Slovenci nismo nestrpni, pa tud razvidno je, da se ENI RES borijo, ne za človekove pravice, pač pa, za osnovno preživetje teh ljudi, predvsem otrok. Ne pa tko ko eni vehamentno trobjo o človekovih pravicah in sociali s polno ****.o, daleč stran, nekje zavaljeni v fotelj…

če malo povzamemem za tiste, ki niso/niste gledali; inkubator je postelja, dva 1.3 kg težka dojenčka ki se stiskata, pokrita z dvema dekama čez glavo.. ja, in bosta preživela… brez DR, MAG FR KTMV..in brez druge navlake..samo dobra gospa; sem pozabil ime, ..verjetno iz višjih krogov proliberalno usmerjenih veljakov; jim daje upanje za življenje, skrbi zanje, tudi za tiste z aidsom itd…

2 letnega otroka sta starša kar zavrgla, ker sta si prišla navzkriž, zaradi plemenskih traparij, al nekaj podobnega; mama je odšla, oče tko ne skrbi za otroke, stric al pač neka sorodstvena zvez, pa ni imel s čim preživljat otroka. tako se je 2 letni otrok potikal po grmičevju da je jedva ostal živ, dokler ga nista našla tadva misionarja…

..kje so vse te človekove pravice, za tega otroka, pa nestrpnosti do ravnanja takšnih staršev zdaj, spoštovani..
..zdaj imate priložnost, …se pridružit, omenjenima “nestrpnima” Slovencema!!
če bi se pa takšna dva javla v naše debate, ej pol pa kapo dol!!

Ti si pa cvetka!

nikar se ne zbadajmo med sabo. Saj bi marsikdo dal, kar ima viška, če ne bi imeli že toliko slabih izkušenj. Ste že pozabili naš Rdeči križ? Toliko lepše je, da dosti ljudi premaga strah, da bodo izigrani in pomagajo kljub vsemu.

Katjuša, moralno te podpiram. Finančno pa ne bi. Večina pomoči v Afriko – veliki, milijonski zneski – je prišla v roke peščice privilegirancev, ki so postali milijonarji in pustili reveže umirati od lakote. Verjetno je to botrstvo boljše, ne vem. Na žalost je moje mnenje o pomoči nekam daleč slabo. Raje pomagam nekomu iz svoje okolice.

New Report

Close