Pozdravljeni, znasla sem se v cudni situaciji. 2 meseca nazaj sem zacela razmerje z 10 let starejsim moskim. Stara sem 30 let.
Na zacetku mi je dajal pozornost, pokazal je zanimanje zame, dobila sem obcutek, da ga privlacim karakterno in fizicno. O vsem sva se lahko pogovarjala, ob druzenju igrala druzabne igre, sestavljala sestavljanke, si ogledala kasno predstavo, oba imava rada zgodovino in tudi smisel za humor imava enak in druga skupna zanimanja…

Po kratkem poznavanju mi je ponudil, da se preselim k njemu. In ja, kljub temu, da sem bila skepticna in sem mu to tudi povedala, sem pristala na njegovo ponudbo.

Ko sem se preselila sem takoj opazila, da je sam sebi cisto samozadosten in da se je spremenil, o tem sem se tudi zelela pogovoriti, pa mi je na zacetku odvrnil, da je utrujen od sluzbe. Potem, da je bil dolgo samski in se je navadil na taksno zivljenje. No, na koncu mi je rekel, da je do mene ustvaril prijateljsko vez, ker sem ga postavila pred dejstvo, da najino partnerstvo ni P od partnersta (Tudi v spolnosti se je cutilo, da ni uzival z mano, zadnji mesec sem celo dobila obcutek, da se izogiba mene in moje druzbe, cedalje bolj se je zacel zapirati vase, tudi nobenega interesa ni vec pokazal za skupno prezivljanje casa, ceprav je na zacetku govoril, da je njemu partnerstvo ravno to, da skupaj kvalitetno prezivis cas. Ce sem se mimo njega sprehodila naga ali pomanjkljivo oblecena tudi mrdnil ni .. ).

Tezko je sprejeti zavrnitev in me to zelo boli, ker sem se mu, kljub prejsnji zelo slabi partnerski izkusnji odprla in ga spustila k sebi.

Ko sem ga vprasala kaj je na stvari, ker ne vem na cem sem in da nisem neumna, da vidim in cutim, da ga ne privlacim, ker meni to ni normalno. Ce ti je do osebe se je dotaknes, pokazes interes, si tudi spolno aktiven,.. in je rekel, da se spoznavava… Ko sem mu rekla, da nimam obcutka, da me hoce spoznati, ker se tudi pogovarjati noce, je rekel, da sem super oseba in da ni, da ga ne privlacim ampak je do mene ustvaril prijateljski odnos in da je on ocitno custveno zavrt in sva se vedno lahko prijatelja in se normalno obnasava.

Prejsnji teden sva celo bila na ogledu hise, da bi se preselila. In ko sem ga vprasala zakaj se ni prej zjasnil, da to ni to, mi je rekel, da prej ni o tem razmisljal…. Kar pa mu seveda ne verjamem, saj je do mene hladen ze en mesec in tudi ne vem kako te lahko oseba cez noc ne privlaci vec, saj nisem naredila nicesar, kar bi ga kakorkoli prizadelo ali odbilo…. mozno tudi, da mi pac ni povedal.

Sem druzinski clovek, rada berem ali si pogledam film, se zamudim s kaksno druzabno igro, se pogovarjam, poslusam glasbo in ustvarjam. Sem aktivna, rada imam tudi sportne aktivnosti, tudi pospravljam in kuham rada. Kljub vsemu s*anju v zivljenju, ki sem ga dozivela se vedno ostajam pozitivna in nasmejana ter delam na sebi in sem preprosta.
Imam otroka iz prejsnjega razmerja, do katerega je vec kot dober in imata res lep odnos. Do njega se obnasa kot bi mu bil bioloski oce.

Povedala sem mu, da se pocutim izdano in je rekel samo oprosti, nisem vedel, se zgodi in sel.

Ko zdaj razmisljam za nazaj, se je vedno izogibal kaksnih pogovorov, ko bi moral povedati kaj on misli, zeli, pricakuje oz je svoje mnenje povedal res zelo redko….
Glede izselitve mi je rekel, da ne rabim hiteti in da lahko se ostanem(mislim, da zaradi moje trenutno tezke situacije, ki jo imam za resit-nisem pa ga nikoli obremenjevala z njo, da bi ga s tem kakorkoli dusila).

Sem cisto zmedena in ne vem kaj naj si sploh mislim.
Pocutim se izdano in kot najvecji bedak. Koncno sem mislila, da sem nasla stabilno osebo s katero si lahko ustvarim lepo, ljubeco prihodnost. Predstavil me je tudi svojim starsem in prijateljem, cesar res ne razumem.
Tako ali tako imam v glavi milijon vprasanj, na katere mislim, da ne bom dobila odgovora, saj ko ga vprasam sploh ne odgovori ali pa mi prodaja bucke.

Najbolj mi je hudo zaradi mojega otroka, jaz se bom ze sestavila skupaj…

Kako se obvarovati pred taksnimi moskimi in kako jih prepoznati?
Ali je mozno, da je problem v meni?
Prosim za kaksen nasvet, odgovor, opazanje..

Mene namrec zaradi vseh slabih izkusenj posteno mineva, da bi sploh se zelela partnerja in nek partnerski odnos.

edini omembe vreden stavek je, ko se vprašaš tudi če je problem v tebi. Seveda je problem samo in izkuljučno v tebi. Po dveh mesecih poznanstva se ti z otrokom preseliš k tipu?
Kaj ti pa je?
Najprej moraš človek spoznati, potem pa lahko razmišljaš o skupnem življenju. Če pa imaš otroka, pa je to nedopustno ravnanje z otrokom, da ga takole seliš okoli. Če bi te poznala, bi te prijavila na CSD.
Če nimaš kje bivati in si s spolnostjo plačuješ streho nad glavo, v Sloveniji obstaja veliko materinskih domov, varnih hiš, gotovo bi našla prostor za začetek. Sociala tudi sofinancira najemniška stanovanja, tako da ne išči izgovorov.

Dva meseca sta skupaj?
No, ni tako pomembno.
Ti še enega partnerstva nisi zaključila, pa že razmišljaš o naslednjem oziroma o nobenem … imaš otroka, ki mora skozi tole tvojo partnersko odisejado s teboj. Kako ti sploh pade na pamet, da greš po kratkem znanstvu kot mama živet skupaj z nekom? Koliko je star otrok? Imam občutek, da si tudi tukaj sekala vse ovinke.
Skrajni čas je, da nehaš hiteti.

Nekje umes je spoznal da ti nisi to kar išče . Lahko da je kriv kakšen tvoj pristop, govor, obnašanje, razmišljanje ….

Joj, ne morem verjet, kako ste nekateri obsojajoci in primitivni pa sploh e veste celotne zgodbe. Glede prijave na CSD naj samo dodam, da sem tam bila, ker je bil bivsi partner agresiven do naju s hcerko pa so me napotili na policijo, kjer so se mi smejali v obraz, tako, da v Sloveniji dokler ne pride do katastrofe ne naredijo nic….In ja, ker nisem oseba, ki se pritozuje ampak se bori v zivljenju, Res nisem napisala moje zivljenjske zgodbe…. Tudi to ne, da sem po locitvo potrebovala eno leto da sem vse skupaj predelala, da sem ponovno zgradila samozavest in svoje zivljenje na novo. Tudi vec kot 3 leta nusem imela partnerja, ker mi je bil najbolj pomemben otrok in da sebi uredim zivljenje. Saj sem prej zivela kot v zaporu…nimate pojma kako je ko si 24ur na dan v strahu, skrbeh, sam za vse in imas otroka za katerega se boris in delas, da mu bo najbolje! Ampak to sploh ni pomembno..
Mi je zal, da sem sploh pisala sem, saj je bilo moje vprasanje cisto drugo, dobila sem pa odgovora od katerih se mi obraca zelodec…. Nekateri nimate pojma in se ne cudim, da nekdo, ki ima problem in hoce samo nek nasvet… Na koncu obupa in zal pride lahko tudi do samomora…

No, sem hotela samo napisati, da sem ugotovila, da se najvec resi, ce se pogovoris na 4 oci z osebo s katero imas problem in ne sprasujes po forumih… Le ona ti da lahko odgovor, ki te tezi. To sem tudi storila in vesela sem, da se mi je odprl in povedal kje lezi tezava, tako, da bova oba delala na tem, da jo resiva. S potrpljenjem, spostovanjem in komunikacijo.

Vsem zelim lep soncen dan…. In ne sodite ljudi, ker ne veste kaksno zivljenjsko zgodbo imajo za sabo…

V nobenem primeru ni dobra ideja, da se mama skupaj z otrokom preseli k tipu po dveh mesecih, pa ne glede na predzgodbo. In po parih mesecih, ko se v zvezi zatakne, sprašuje že o naslednji vezi.
Ti pa sama veš, kako hitro se ti je odvila zgodba z bivšim, koliko časa sta bila skupaj, preden sta zaživela skupaj oziroma si zanosila … pri 25 ali 26 si bila že ločena, torej ravno po polžje ni šlo. Nauči se raje kaj iz svojih napak in ne rini z glavo skozi zid. Zveza je lahko zelo lepa tudi, če ne živiš skupaj.

Herotica odlične odgovore daješ…
Eni tukaj sprašujejo neumnosti, resnično neumnosti, kaj naj pričakuješ resnega od človeka po dveh mesecih…Imam prijatelja, ki je 10 let varčeval in garal, da je prihranil dobrih 100000 evrov za nakup nepremičnine…vse ok, dokler ni spoznal ženske, ki je že prišla do dveh nepremičnin na račun dveh bivših moških, da ne omenjam, da je h kolegu prišla po enem tednu, da je IDIOT pri 33 šel k njenemu bivšemu po njo in sedaj po 5 -6 mesecih toksične veze in glumlenja en drugemu kako sta za skupaj od tega, da jo je on varal, d aje ona vmes še hodila k bivšemu itd, jee sedaj dobila tudi ona tak lep znesek in IDIOT jo je vpisal na hišo, končni scenarij pa vemo. Po 6 mesecih se ti nikakor ne poznaš z drugo osebo in po dveh vezah na podoben način ti mora biti jasno, da bo s teboj naredila isto, d aje zvohala denar in kreten bo na koncu ko se ga navečia ostal brez denarja in nepremičnne…pol pa naj še kdo reče, da ženske niso pametne in, da so moški glupi. Ste glupi….po 2 mesecih je rekla, da bosta gradila na njeni zemlji in tip je šel k njenemu bivšemu po njo…kaj je nauk te zgodbe? da ne ljubi nikogar vemo, da je materialistka jejasno in da se bo zgodba ponovila tudi, torej kaj seješ to žanješ…IDOT, ONA PA PAMETNA PRERAČUNLJIVKA…ŠE DO TRETJE NEPREMIČNINE BO PRIŠLA IZ LJUBEZI, PA TAK JE SREČNA…

Tale tip je 10 let starejši od tebe? Mogoče nisi ocenila, kaj on zmore in kaj ti zahtevaš. Če bi bil tolk super, bi že zdavnaj imel koga. Tole je bilo enostavno preveč. Poslusi si najt svoje starosti, tudi ločenega z določenimi izkušnjami. Če nekaj ni, ti tega nič ne more dat. Sploh ne vem, za kaj si razočarana. Saj se je člivek trudil 1 mesec. A ni dost. Rečeš hvala. Gotovo si se kaj naučila od njega. Bolj razmišljaj, kaj nudiš in ne samo kaj boš dobila. Nabavi knjigo popolna Ljubimka. Delivnih moških je ogromno, je pa tudi bolj naporno. Kakšnega s kmetom, da bo imel več energije. Pa še ti boš kaj delala in ne bo dolgčas. Kaki kmetijski oglasi. Jaz enega poznam, a ti ga predstavim?

Veš, ne vrti se vse okoli tebe.
Lahko je to pač njegov karakter, ki ga nisi želela spoznat, ker si se takoj hotela preselit.
Lahko je tudi depresija.
Ni vse zato da tebe prizadene, lahko samo ne ve kako naj dela na sebi, da bo popravil lastne občutke.
Predlagaj terapevta, ali pa dejansko mu PRISLUHNI, ne samo poslušat in ne slišat.

Najprej kako ne boš razočarana, kako, da ne? Kaj si pričakovala, če si se po 2 mesecih z otrokom preselila k nekomu, ki že ima nek life za seboj, kaj ti je? Valda je ugotovil, da ti nisi to to, ker po 2 mesecih ni spoznal niti tebe dobro, še manj pa otroka. Preveč pričakuješ od sebe, njega in v tem primeru od njega nič nebi smela pričakovati. Ded je popolnoma normalno odreagiral. S teboj ni bil niti na poštenem zmenku, zdaj pa si ti razočarana? Na podlagi česa? A ste ženske pri 30 in z otrokom še res tak glupe? Preselila si se k njemu, s tujim otrokom že po 2 mesecih, še enkrat preberi kaj si napisala. Razočarana prej in zdaj greš tako hitro spet v drugo vezo. A si nesposobna bit sama? Uživaj nekaj časa sama z otrokom, moški naj ti bo samo občasna popestritev ne pa se kar k njemu preselit. Vem kako ti je, ker rešujem svojo butasto prijateljico, ki je isto tak razočarana…Najprej je njen novi prišel k bivšemu še po njo-pol veš dost o moškemu-to je pussy ne pa moški, drugo se je takoj iz ene postelje preselila v drugo, še lani je bilo vse oh in ah, kako je on vredu, kako se ljubita in je nekaj posebnega, če bi bil kaj posebnega bi bil zaseden, pa ni bil. Še celo k drugemu dedu je šel po kolegico-to meni dost pove o človeku. Pussy, ampak njej tega nisi mogel dopovedati tudi to ne, da je narobe, da bivšega še ni predelala in je šla takoj drugo posteljo gret. No in od tega jo je prva dva meseca še varal (kar je zamižala) , ker sedaj se bo po njeno spremenil-ja seveda, če je to njegov že 5 primer varanja. Potem je dva meseca se opravičeval in prekinil vse kontakte z bivšo, vmes pa se je pokazalo, da ga razen denarja pri kolegici druga ne zanima, po 4 kaotičnih mesecih sta kupila hišo (oziroma ona jo je) in sedaj po pol leta že prodajata. Tako je v roku pol leta ugotovila, da ne samo da jo je varal, še brez bajte je ostala. Ker pa se bo sedaj prodaja vlekla, se morata še nekaj mesecev prenašati v isti hiši-kdo je zdaj tu nor, babe same. Niti ne preverite s kom ste, hitite nekam, na začetku pa tak sladko, da bruhaš. Plane je imela o gradnji na njeni zemlji, bi še tam ostala brez vsega, ker se je takoj preselila iz enega v drugo posteljo…Pol bi pa rada bila srečna in bi rade, da vas cenijo? Kako naj vas cenijo moški? Jaz po 2 mesecih niti spala nebi z njim kaj šele da bi šla k njemu živet z otrokom…razmisli malo….po dveh letih ajde, po dveh mesecih niti slučajno. Nič še skozi nista dala….Punca s teboj je nekaj hudo narobe ne z njim…

Spoštovani vsi,

na tem mestu, kaj zares koristnega ali pametnega del ne morem gospe v stiski napisati, razen da mi žal, da je v slabem obdobju.
Bi pa se posvetila na tem mestu drugemu fenomenu, ki ga opažam na tem forumu in v zapisih nasihat obiskovalcev.
Dramski trikotnik – po Stevenu Karpmanu.
Kaj to je. Pa takole gre…

Ali obstajajo zlobni ljudje? Mnogi gledajo na medčloveške odnose z vidika dobrega in zla. Ljudje so občutljivi, ko gre za krivico, ko gre za položaj, v katerem nekdo, ki je slab, trpinči nekoga, ki je dober. Občutljivost izvira iz tega, da se poistovetimo s tistim, ki mu je bila prizadejana krivica ali zlo. Iz poistovetenja oziroma identifikacije nastane impulz solidarnosti, želja, da bi pomagali tistemu, ki smo ga prepoznali kot žrtev.

Naše doživljanje krivice ima naslednjo strukturo: nekdo, ki je močnejši, ki je slab ali zloben, ogroža nekoga, ki je šibkejši in dober, zaradi česar se vzpostavi odnos med preganjalcem in žrtvijo. Mi, ki smo priča tega dogajanja, se postavimo na stran dobrega (kot ga mi vidimo, ne glede na realnost) oziroma pravice. Želimo poseči v dogajanje, da bi pomagali žrtvi. In tako postanemo njen rešitelj.

Te tri navedene vloge – preganjalec, žrtev in rešitelj – sestavljajo »dramski trikotnik«, zasnovo, ki je zelo koristna za razumevanje medčloveških interakcij in skupinske dinamike. To zasnovo je že leta 1968 opredelil ameriški psihiater Steven Karpman, in to na podlagi svoje analize otroških pravljic, v katerih je ta trikotnik zelo jasno izražen. Prav otroške prav­ljice so prve zgodbe, iz katerih črpamo ideje o dobrem in zlu in njunem medsebojnem boju, pa tudi pravilo, da morata vedno zmagati pravica in dobro. In tako, ne le da so ideje o dobrem in zlu arhetipi našega kolektivnega nezavednega, med arhetipe spadajo tudi predstave o pregan­jalcu, žrtvi in rešitelju ter njihovih medsebojnih odnosih.

Preganjalec pooseblja zlo, pokvarjenega človeka ali pripadnika sovražne skupine. Zanimivo je, da oseba, ki jo imajo drugi za preganjalca, sama sebe pogosto vidi kot rešitelja. Prav zato pravimo, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni.

Logika dramskega trikotnika je takšna, da je oseba, ki je v vlogi žrtve, dobra in šibka. Tudi reševalec je vloga, ki je predvidena za dobrega človeka, ki pa je hkrati močan, da lahko pomaga žrtvi. Torej je dinamika dramskega trikotnika boj med dobrim in zlim, med preganjalcem z ene strani ter žrtvijo in reševalcem z druge.

Delovanje reševalca je lahko usmerjeno k temu, da žrtev skrije pred preganjalcem, da ji pomaga pobegniti (žensko načelo) ali pa se poda v boj s preganjalcem in ga prežene (moško načelo). V tem drugem primeru je posameznik v svojem trikotniku reševalec, v tujem trikotniku pa brez dvoma preganjalec. Zlasti opazno je to v zapisu gospe zgoraj, ki na dolgo in široko opisuje kako “ona rešuje” prijateljico, ki je (nemočna žrtev) v krempljih “hudobnega” partnerja. A iz njenega zapisa veje duh obsojanja in sovraštva in je s tem že davno prevzela vlogo preganjalca v naslednjem trikotniku.

Ker so trikotniki subjektivni, je verjetno najbolje ostati zunaj njih in zavračati možnost, da bi vstopili v katero od omenjenih treh vlog. Vendar se moramo, takoj ko začnemo na koga gledati kot na žrtev nekoga drugega, vprašati, ali smo v trikotniku prevzeli vlogo reševalca.

Vse tri vloge, žrtev, preganjalec in rešitelj so del patoloških psiholoških vzorcev oz. Iger (kot jih je opredelil Erik Berne), in edini način, da “zmagamo” v tej igri je, da je ne igramo.

Vse dobro vam želim,
Mirjana Frankovič

PhDc. Mirjana Frankovič, spec. dipl. oec. Transakcijski analitik - psihoterapevtka [email protected], www.mirjana.si Pogovor pomaga. 040 520 257

Moški, ki je star 40 let in očitno nima potrebe po spolnosti, je nezanimiv za ženske iste starosti kot je sam. Morda nima libida, lahko je spolno anksiozna oseba. Na to ti nimaš vpliva in nisi v ničemer kriva.

Pozdravljeni.
Zanimivo v branje, kar ste zapisali o trikotniku preganjalca, žrtve in rešitelja.
Se strinjam, najbolj z zadnjim odstavkom zapisanega; da je najbolje iztopiti iz ige oz prenehati igrati vloge.
Je pa to idealna rešitev, skoraj pravljična, ki pa v realnih (pohabljenih ali toksičnih ali bolj milo rečeno “okvarjenih” odnosih) deluje produktivno zoliko kot lahko alkoholiku svetujemo, da neha piti alkojola, ker mu zo škoduje.
Želim povedati, da marsikaj ljudje vemo, v teoriji celo obvladamo, v praksi pa se izkaže, da smo daleč od obvladovanja česarkoli.
Kar je najbolj frustrirajoče, vsaj meni osebno, po izkušnjah v odnosih z drugimi, je spoznanje, da ljudje pravzaprav iskreno ne želijo iztopiti iz svojih vlog. Pravzaprav je potemtakem vprašanje kdo je dejansko kdo v tem trikotniku?
Če se navežem na avtorico, ki jo omenjate tudi sami, in opredelite da je namesto rešiteljice svoje prijateljice-žrtve pravzaprav postala preganjalec, se je potrebno vprašati in razmisliti, ali pravzaprav tej prijateljici-žrtvi ta vloga dejansko ustreza in ne želi iskreno rešitelja, potemtakem ali je prijateljica dejansko žrtev ali morda nekaj drugega?
Kot ste opredelili da je rešiteljica postala preganjalec, bi morda bil zanimiv tudi vpogled v žrtev?
Kdo dejansko je žrtev? Človek, ki potrebuje pomoč in ga je potrebno “reševati” ali mu pomagati ali je to človek, ki dejansko potrebuje še več preganjalcev, da lahko ohrani svojo vlogo?
Rešitelji namreč postanejo preganjalci, ko spoznajo da žrtev pravzaprav manipulira in ji v bistvu do reševanja same sebe ali težav ni v interesu.
Neiskrenost, laži in manipulacije iskrenega prejkoslej jezijo. Neumnost pravtako. Ponavljajoča toksična dejanja znova in znova pravtako.
Smo torej zaradi tega preganjalci in ne rešitelji?
Zato se strinjam z zadnjim odstavkom, da dokler kot rešitelj nisi sposoben ločiti dejansko človeka-žrtev, ki si iskreno ŽELI tvoje pomoči (torej z rešiteljem aktivno SODELUJE!), od žrtve, ki samo ohranja modus operandi, je bolje iztopiti.


“Dramski trikotnik” je KIKS.

To je ameriška Disney-fiksacija.. Hollywoodska interpretacija. Poglejte, kakšna je DEJANSKA, izvorna pravljica o TRNULJČICI npr.
Da o Herculesu ne izgubljam besed.. Disneyeva različica.. in pa antična grška, kjer je pobil celo družino v navalu besa (pa prijatelja tudi).

ČRNO – BELO je ameriško dojemanje sveta.. paradoksalno, ker je evropska dogma tista, ki je v psihologiji Freudovsko DETERMINISTIČNA (nič se ne more spremeniti)… ameriška pa je vsa navdušena nad možnostjo spremembe (land of opportunity) in so tudi vse terapevtske prakse takšne, da je možno vse rešiti, če človek le “izbere” pravo pot – kar je pa le nadaljevanje Max Webgrove povezave protestantizma in kapitalizma.. ki se mu je utrnila na popotovanju v ZDA, ko je ugledal konurenco različnih cerkva (različne poti k “odrešitve) v St. Louisu.
Evropa: ni rešitve, zgolj sprijaznitev z dejstvi (malce indijsko kastno razmišljanje), ZDA: vse je rešljivo, samo pravo pot moraš ubrati.

Resnica ni ne ena, ne druga. Določenih stvari ne moreš rešiti. In iz uvodne teme, bo prijateljica pač ugotovila, da profesionalnih žrtev (njihov življenjski cilj je ostati v vlogi žrtvi), ne bo “rešila”.
Rešitev si mora človek nekako želeti sam.. potem najde voljo in pot, da izstopi iz vloge, ki si jo je določil. Že zavedanje, je absolutno premalo.. mora biti še kaplja čez rob.. nekaj dovolj katarzičnega, da se stvari premaknejo.
A to se zgodi izredno redko…

Ameriški optimizem tako redko prevlada.. evropska entropija pa večinoma zmaguje v realnem svetu.

Loto mentaliteta je tudi takšen primer.. je že Steinbeck o tem, kako se socializem v ZDA nikoli ni oprijel, ker se tudi najbolj revni vidijo že jutri kot uspešne, milijonarje.
Michael Moore je s tem tudi pojasnil, zakaj prav tisti v največji bedi glasujejo za znižanje najbolj bogatih.. ker se že jutri vidijo z njimi.
Renata Salecl ja pa to LOTO MENTALITETO preslikala tudi na izbiro partnerja, kjer se sodobni američan vidi, da bo že čez nekaj dni izza vogala trčil v “pravega” partnerja.. za sedaj pa ostaja pač s tem.. da ne izgleda, kot izguba.
Vloga žrtve naključja.. je, ker se še ni zaletel v tisto pravo osebo.

Dramski trikotnik tudi ne obstaja iz preprostega razloga: RELIGIJA.

Vloge “rešitelja” v nobeni relligiji ne prepuščajo človeku. Vedno je to bog, oz. on sam v podobi sebe, kot lastnega sina.. angelov, žena, pomočnikov, svetnikov. Nikoli to ni človek.
In ker je odrešitelj bog.. je tudi nasilnež, manipulator.. zgolj božja pokora.. za “žrtev”.

Če že od kje izvira predispozicija za stereotipne vloge v življenju, je to RELIGIJA.. najmočnejša pravljica tega sveta. In čeprav v krščanskem svetu vlada sv. Trojica.. dramskega trikotnika ni.
En kot močno v rokah drži bog.

De omnibus disputandum..


Dva pregovora sta na voljo.

Muhe se lovijo na med, ljudje na sladke besede.

Drug je v osnovi grški, a sem pozabil izvorni tekst.. v rimski, pomensko nekoliko spremenjeni različici pa se glasi: “In vino veritas”.
Kjer morate “vino” zgolj zamenjati s časom, ko si je človek, v tem primeru moški (tudi ženske znajo prikrivati svoj resnični obraz) dovoli pokazati v dejanski luči.

Zelo lepo in koristno za Vas je, da ste prepoznali napačnost partnerja, manjko vsega vam (in večini ljudi) potrebne bližine in iskrenosti na mnogoraznih področjih.
Ljudje se povežemo na vse načine, ki jih znamo in premoremo. Zdaj, človek, ki tega ne nardi.. tega ne zna, ne zmore.. ali se boji.
Ni na nas, da o tem ugibamo.. če bi se imel rad oz. bil vsaj malo empatičen.. bi dejansko se tudi potrudil.

A je drugi človek v tem primeru EGOCENTRIČEN.. saj mu je do zadovoljitev zgolj njegovih potreb.
In ker je spolnost splošna človeška potreba, bi v primeru, da je vsaj malce človeški.. to zavedal in že na začetku omenil, da je aseksualen. Tako ima potem drugi izbiro.. da se spusti tako globoko v razmerje, kot mu ustreza.

Namesto tega vas je zvabil v past.. da je dobil, kar je on hotel. Vi ste bili pri tem nepomembni. Zgolj objekt.

Prepoznavanje manipulativnih ljudi pa ni tako zelo enostavno.. saj znajo visoko karizmatični osebki zaplejati tudi strokovnjake.

Čisto laično mora biti pa človek ves čas pozoren na potencialni razkorak med tem, KAJ ČLOVEK GOVORI IN KAJ DEJANSKO POČNE!

Opravičila, izgovori.. so tu nepomembni.. tudi njihova kvaliteta.. predvsem pa ne smemo sami iskati opravičila zanje!
Zakaj je aseksualen, je popolnoma nepomembno.. in nam nič ne koristi, če to “razmišljamo”.. bistveno vprašanje je: ALI JE TA ČLOVEK NEISKREN?

Če je.. gremo naprej.

De omnibus disputandum..

New Report

Close