Pozdravljeni….čedalje bolj se zatekam nazaj v preteklost, no naj začnem v sedanjosti, sem poročena in mati 3 čudovitim otrokom, katere naravnost obužujem. Z možem se razumeva, sicer se pa ne vidiva prav veliko, ker je veliko v tujini, ko pa je doma je pa vedno eno in isto. Ko ga ni, ga zelo pogrešam, ko je, mi para živce in v vsej tej zmešnjavi se neprestano v mislih vračam nazaj v preteklost k moškemu katerega sem zelo močno ljubila, vendar si je zaradi razlike v letih raje izbral drugo žensko (zaradi denarja in ugleda, čeprav tudi njemu ni manjkalo denarja) in se preselil v drugi konec države. Sicer je prišla novica do mene, da v zakonu ni najbolj srečen, vendar je to vse…meni pa je od ranega otroštva pomenil vse, nekako mi je to ljubezen tudi kasneje kot najstnici vračal, ampak očitno ne v taki meri, da bi ostal z menoj. Ko si je izbral drugo sopotnico sem se vdala v usodo in se sprijaznila s tem, da pač ne bo moj. Vse je bilo potlačeno do trenutka pred letom dni, ko sem se preko branja dnevnika spet obudila staro ljubezen. Skoraj vsako noč sanjam o njemu same lepe in prijetne stvari, pa se sprašujem, če se ne vračam v mislih v mladost, ker sem tako osamljena, takrat pa sem bila tako srečna. Včasih imam kar slabo vest zaradi tega, včasih pa si rečem, da ga bom poiskala in ponovno vspostavila stik in razčistila to stvar. Sem osamljena, a še zdaleč ne sama….rabim samo pozornost in nežnost, ki pa je od moža po tolikih letih zakona pač ne dobim več…..tako lepo je biti srečen v preteklosti in tako prekleto težko nesrečen v sedanjosti.

Spoštovana gospa,

hkrati z vprašanjem ste si tudi že odgovorili. Ker ste tako zelo osamljeni, ker zelo močno pogrešate bližino moža, je to vrzel v vašem zakonu zapolnila prijetna misel iz preteklosti, ki s seboj nosi same prijetne občutke ljubljenosti, sprejetosti, sreče, zaljubljenosti…. In ta misel vam vedno znova daje moč, da lažje zdržite vsak dan. Morda že zaradi nje z veseljem vstanete! Ta misel pa je lahko tudi “nevarna” v smislu, da zaidete v prevaro, za katero bi bili že zdaj lahko na zelo dobri poti. Odsoten mož, nesrečna žena, precej osamljena… In še zlasti sedaj, ko ste izvedeli, da tisti gospod iz otroštva ni ravno srečen, vi tudi ne… Hrepenite predvsem po tem, da bi bila z možem znova blizu, se kaj pogovorila, se družila, kam šla, da bi bili predvsem zanj pomembni (bolj kot mu je služba) in na prvem mestu. Vedeti morate, če se tako izrazim, da vajin težaven zakonski odnos izpolnjuje vse možnosti, da pride do afere.

Predlagam, da si vzamete čas in dobro v miru razmislite ter se odločite, kaj želite: pustiti vse, tvegati vse in začeti nov odnos z gospodom, za katerega niti ne veste, če bi želel biti z vami. Ali ostati, moža “strezniti”, mu predočiti pogoje ter vztrajati na tem, da se trenutni odnos popravi, ker se vedno da. Možu bi morali zelo resno predstaviti, kaj želite in kako želite živeti v bodoče. Prav tako bi se morala pogovoriti, kaj doživljate, kadar ga ni, kako se počutite ob njegovi stalni odsotnosti… Če pa svoje ‘obveznosti’ ni pripravljen zmanjšati, kaj boste storili v tem primeru. Tudi o tem morate razmisliti. Nato se pogovorite in mu jasno povejte, kako nepomembno in prezrto se počutite ter tudi kaj bi si želeli. Pustite, da vam pove tudi svojo stran zgodbe, saj mislim, da bi si tudi sam kdaj želel počitka, čeprav tega morda ne bo priznal. Če ne bosta vedela kako, imate možnost obiskati zakonsko terapijo ali kaj podobnega. In še nekaj: menim, da s tistim gospodom nimata kaj razčistiti – ali pač?

Želim vam vso srečo, predvsem pa poguma na vaši poti.