Pri tvojih letih upoštevajo tudi tvoje želje, samo vprašanje, kaj bi rekli starši. Kako bo pa s šolo, če se preseliš?

Skrbništvo kot nek pravni pojem ne obstaja.

Po dogovoru staršev ob ločitvi (ta dogovor je potrdilo sodišče, če sta se strinjala, drugače je sodišče določilo – čeprav v vašem prijateljskem primeru sploh ne vem, če sta se tvojadva uradno karkoli dogovorila) si bila verjetno enemu od njih (predvidevam,d a materi, ker živiš in stanuješ z njo) dodeljena v vzgojo in varstvo, drugemu pa je bilo določeno plačevanje preživnine in stiki s tabo. Stiki so bili v vašem primeru verjetno določeni “po dogovoru” in kot pišeš je 8 let vse krasno klapalo.

Pravno seveda obstaja možnost, da si obema staršema dodeljena v vzgojo in varstvo – to se potem bolj pogovorno imenuje (gre pač za prevod angleškega termina joint custody) skupno ali deljeno skrbništvo. Po 10 letu starosti bi te v primeru spora o dodelitvi v vzgojo in varstvo ustrezne institucije obvezno vprašale za mnenje, po 15 letu pa imaš celo pred sodiščem procesno pravico lastnega nastopanja.

“Skupno ali deljeno skrbništvo” se v praksi lahko izvaja na zelo različne načine, najpogosteje kot delitev časa 50-50 kot jo ti omenjaš (teden- teden ali 2tedna- 2 tedna, mesec-mesec ali celo pol leta- pol leta – takšne ureditve so predvsem v ZDA kjer bivši zakonci celo živijo na različnih koncih države…). Poznam tudi primerre, kjer je otrok med tednom z mamico, med vikendom pa z očetom (v sloveniiji),… Vse je odvisno od zmožnosti dogovora med starši in v tvojem primeru, ker si že precej velika in zrela seveda tudi s tabo. Sprožanja sodnih sporov v tvojem primeru vsekakor ne priporočam, niti vpletanja institucij (kot je npr. CSD), ker le-ti naredijo po naših izkušnjah eno veliko zmenšnjavo in vsekskor njihove odločitve ponavadi niso v prid nikomur od vpletenih, pa še vsi so potem skregani.

Mogoče bi bilo fino, da se vsaj z enim od staršev, tistim s katerim ti je pač lažje najprej pogovoriš o svojih željah in poveš,d a si želiš v tej starosti tudi izvedeti kakšen je njun uradni dogovor glede tebe. Morda potem vprašaš še drugega in dobiš sliko kako onadva gledata na to. Potem bi bilo mogoče fino (če ste prijatelji) da se vsi skupaj vsedete za mizo in poveš svoja pričakovanja in predloge. Seveda boš morala upoštevati tudi želje in predloge svojh staršev in če se boste znali dobro pogovoriti potem boste na koncu najbrž našli dober kompromis s katerim boste vsi zadovoljni. Če se starša težko razumno pogovarjata, morda pa tudi ti, včasih ni slabo poiskati profesionalnih mediatorjev, ki posredujejo pri reševanju vašega spora. (kot mediatorje tukaj omenjam ne tiste iz sodišč temveč prostovoljne – lahko več o madiaciji in njenih možnostih izveš tukaj na MON na posebnem forumu).

Toliko – upam,d a sem ti vsaj malo pomagala. Če pa želiš še kakšno dodatno pojasnilo pa kar vprašaj!

NevaM…..samo poglabljaš jamo, kamor stresamo nasprotovanje tvojim navedbam. Nasprotujem jim tudi sam in se strinjam, da je 14 letnica več kot na pol otrok s katerim se je potrebno ukvarjati več kot 2x na mesec po par uric. To ti skušajo dopovedati tudi predhodni avtorji, ki jim kontriraš na vsaki nepomembni vejici.

Pa dajte mi meni povedat, al poznate to dekle? Jaz je ne. ato sem pisala objektivno. Čisto.

Z kakšno zagotovostjo lahko trdite, da je to res kar piše? Da mati leta okoli, da oče preferira mačeho? Pa zakaj hoče k očetu, če je mačeha ne mara in oče preferira mačeho? Za moje pojme kontradiktorno.

Pa, če se oziram samo na to, kar odgovarjate vi, potem mi je popolnoma jasno, zakaj lahko pride do tega, da učitelj dobi sekiro v glavo! Saj ni meja. Dajmo ustreči vsem najstnikom, da dobijo pač vse kar si ŽELIJO, samo zato, ker so NA POL otroci. Otrokom pa dajmo uresničit vse, kar si želijo, ker so POPOLNOMA otroci.

Ko bodo pa ti naši otroci večji, pa jih bomo morali prevzgajati, da bodo sploh sposobni simbioze. Pa bodo hodili na psihoterapije, kjer jim bodo govorili, da so takšni kot so, samo zaradi nas, ker smo jim čsto vse dali.

Ah, super. Vi kar dajte otrokom vse. Kolotek, ti pazi, da ne bodo tvoji otroci tebi zamerili, ker jim nočeš kupit dragega avta in velike hiše, pa da jim ne pustiš spit 3 flaše vodke na dan, pa da jih siliš v šolo hodit ipd (UPAM, da jim vsega tega NE pustiš)- za njihovo dobro).

Jaz pač gledam drugače na to. Ampak pri vsaki stvari sprejmem tudi “benefit of a doubt”, ker ni vse črno belo. Polemika, ki sem jo načela tukaj, je pač ta, da ni sigurno res. Sem pa hkrati in celo v istem postu napisala, kako bi JAZ reagirala, če je vse to res.

Pa, daj še naštej, koliko prijavljenih je, ki jim kontiriram. Če se sploh lahko tako izrazim. Ne kontriram, ampak debtiram. To je razlika. Pa čar stvarstva ni v tem, da se vsi obračajo v eno smer, ampak da kdaj pa kdaj, kdo opazit tudi, da obstaja še kakšna druga stran. In, če se ti strinjaš, samo zato da NE KONTRIRAŠ, potem ne gre za inteligenco, nisi sposobnost izražanja, ampak za star režim, ki ga v Kitajski še zdaj poznajo.

Besede, ki so pisane z velikimi črkami, so namerno poudarjene, da slučajno kdo ne spregleda, ker se lahko zgodi, da se v tem primeru spremeni pomen.

LEP dan vsem!

NevaM sedajle si pa res želim, da svojega nosa ne bi vtikala v zadeve na katere se ne spoznaš! (tudi meni z vsakim svojim postom izdajaš svoje psihično stanje)

Punca je jasno napisala, da ima 14 let in tisti starši, ki VEMO kako razmišljajo, čustvujejo in se obnašajo najstniki razumemo, da je včasih mal kotradiktorna (kot to ti vidiš) in da ona čuti svoje starše tako kot piše (jih ne rabimo nič obsojat, niti nje, ker jih ne poznamo). Dekle pa si je v zmedi, ki obkroža njeno življenje zaželelo nekaj nasvetov in smo ji poskušali pomagati.

Zdej bi bilo pa že enkrat fino, da se nahamo prepirat v tejle njeni temi in se fokusiramo na vprašanja, če ima slučajno še kakšna.

Hja, ti pa še toliko nisi zrela, da ne razumeš, da je to forum in ne tvoja osebna svetovalnica. In predvsem zgleda, da si produkt tega, kar sama nadaljuješ. Otorku vse dat, mu vse verjet, mu vse omogočit. Daj mi povej, kaj misliš, da je rekel on najstik, ki je učiteljci zagnal sekiro v glavo? Da je sam kriv? Ne. Vsega je bila kriva učiteljica. Ah, pravljice, zaradi katerih jih nekateri močno skupijo.

Moj sin je mnogo manjši, pa že zna prevzet krivo za dejanja, ki niso sprejemljiva. Zna sprejet krivdo, zna se opravičit in vse kje je meja. Pa zato nima težav. Pa ni nikoli težav z drugimi mamicami, čigar otroke bi grizel, tepel, spotikal. Ni težav s sosedi, do katerih bi bil freh, ali jih celo ne pozdravljal. Ni težav z vzgojiteljicami, do katerih bi bil nesramen in neubogljiv. Iz vseh strani dobivam povratne informacije, da je sicer živahen, ampak zelo priden, razumevajoč in nekonflikten otrok.

Vse ostalo, kar ti meni tukaj naletavaš, zame nima nikakršnega pomena. In tvoje želje zame ne pomenijo nič več, kot pisana beseda. Tisto, kar sem pa hotela napisat dekletu, pa sem že napisala.

Se pa strinjam, da nima smisla razlagat snov drugim, v njeni temi.

Oh Neva, dej no odnehaj, lepo prosim, budalesiš, čedalje več…..kKako lahko primerjaš prevzemanje odgovornosti 3-4letnega praktično otročka, itak da tvojega oh in sploh angelčka z odgovornostjo napol odraslih najstnikov?

dej no, ko bo sine odrasel se oglasi, do takrat pa nehaj prebirat le črno bele zgodbice, bodisi pravljice ali pa kriminalke, ker si res trmasta in ‘težka’…(mimogrede kako kaj zdravje?)

V tej temi se očitno oglašamo mamice najstnikov, ki poznamo iz prve roke njihove notranje konflikte, čustvene izpade, hormonske zadevščine, to vse doživljamo, štekamo in poznamo iz izkušenj in ne iz prebranih postov na MON ali drugih knjigic in pravljic.

Štekaš??’? eno je teorija in eno praksa, zato ne trosaj bedarij in ne razlagaj kako tvoj mali sinko že prevzema odgovornost, najstniki so pa po tvojem VSI nevzgojena banda brez mej….

da si prej ti tista, ki ne šteka, kot Neva. Ona nima otroka najstika, ti imaš pa enega, pa misliš, da so vsi isti. Skuliraj se 🙂.

Ful smo pomagali punci s to kregarijo.

Taricka, upam, da se boš še kaj oglasila in povedala, ali je kaj novega.

ja, prav imaš, imam otroka najstnika in mislim ravno nasprotno od tega kar ti trdiš, in sicer da niso VSI najstniki za v ISTI koš.

Težave s sprejemanjem težkih okoliščin pa ima vsak, otrok, najstnik ali pa odrasla oseba. Je pa razlika in to zelo velika, če se z neko težko okoliščino srečuje otroček, ki mu mi sugeriramo, svetujemo in usmerjamo to sprejemanje ali najstnik, v katerem se kuhajo različna mnenja, ozadja in stare sugestije staršev, lastna razvijajoča mnenja, hormoni, okolica v kateri dnevno živi, družba in še in še je tle enih faktorjev…

Ne gre za kregarije tle, tle gre za to, da nekdo tumpa eno in isto kot pokvarjena plošča in trdi, da so vsi najstniki neka pokvarjena banda, ker jim starši ne postavljamo mej in da kao ne znajo prevzemati odgovornosti, seveda, razen Nevinega sončeka, ki ga mama tako idealno 100% usmerja in uči prevzemanja odgovornosti. Ful me razpizdijo, take sončkove mamice, ki mislijo da so vsi drugi zabiti in za pred zid, razen nje same in njenih sončkov…..

Deklica iz zgodbe pa se, prav iz takih primerov, lahko zelo konkretno nauči, kako so eni starši vedno sveto prepričani v svoj prav in kako potem čez čas prej ali slej, pokleknejo pred kakim izzivom, ko vendarle ugotovijo, da sončki imajo tudi kak oblak pred ali za sabo….

Se ne bi mogla bolj strinjat s temle zapisom. Ko je otrok majhen nanj lahko vplivamo, ga objamemo, obvarujemo..ko pa zečne rasti pa postane coctail občutkov – včasih tisti najpridnješi otroci utrpio največ čustvenih nihanj v tem obdobju in potem marsikateri starš ne ve kaj bi z njimi….

Se mi pa zdi, da v tej temi najboljše odgovarjajo mame najstnikov. Zakaj le?
Ostalim bi pa res svetovala naj počakajo in preverijo svoje kompetence do takrat, ko bodo njihovi sončki v teh letih. Je lahko pametovat dokler nisi sam soočen s tem, pol pa .. al se naučiš shajat z njimi al pa ..jih začneš zanemarjat, ker jih ignoriraš. Pa ni mal staršev, ki se niso sposobni soočit z njimi in ti otroci jih potem iščejo in hočejo meje..tudi na glasen in hudo glasen način…in pol stare tete o tem, kaaaakšnaaaaa je daaanaaašnjaaaa mladina! Za tiste, ki so sposobni razumet ni takšna in jim pomagamo odrast.

Veš kaj? Najbolje, da daš na Ministrstvo za delo predlog za novo delovno mesto in sistematizacijo. Predlagaj, naj odprejo delovno mesto licenčne svetovalke Z otrokom najstnikom. Pogoj za zasedbo delovnega mesta bi lahko bil izključno pridobitev licence (pogoj za to spet doma najstnik). Nič drugega ne bi štelo. Samo in izključno to, da imaš doma najstnika. Pa ti si biser, resnično! Malo je takih.

Zdravo NevaM

Sledim tej temi in resnično ni potrebno veliko za ugotovitev, kdo hoče imeti zadnjo besedo. Ni potrebno biti sarkastična s podajanjem predlogov za Ministrstvo, niti s pametovanjem o najstnikih. Meni je odlično, da se najstnik odloči poiskati pomoč in tudi verjamem, da pomoč potrebuje. Ne glede na vse, kar počno najstniki s svojim obnašanjem, govorjenjem, je navadno na nas, da razmejimo zadeve, da jih jemljemo resno. So odraz nas samih in kako smo do njih. Otroci, pa ne le najstniki, tudi odrasli otroci zelo pogosto prevzamejo vlogo, ki bi jo med seboj morali reševati starši. Otroci niso odnos med staršema, ampak nosijo posledice odnosa, ki ga imajo starši med seboj, zato sem vedno na strani najstnikov, otrok. Otrok ni nič kriv, pa tudi če bajto zažge. Načeloma jim verjamem, saj oni stiske izražajo, ko je res ne morejo več nositi sami. Na nas je, da jim prisluhnemo, ne pa kateri vzgojni ukrepi so boljši. Jaz osebno se zelo rada družim z najstniki in se z njimi pogovarjam. Ne le s svojimi otroci, pač pa tudi osalimi in če le morem se kaj naučim od njih. Žal so včasih po krivici deležni razmer, ki jim niso kos, ki jih še odrasli težko prenašamo, pa bi od otrok pričakovali zrelost, ki bi jo mi morali dati mi njim. Ni to malo narobe svet? Jaz temu, da so vsi enaki niti slučajno ne pritrjujem.

Obstaja nekaj dobrih predavanj na temo, kako prisluhniti otrokom in tudi najstnikom, kako jim postaviti meje. Za nekatere bi bilo koristno, da se ga (če sploh hočejo) udeležijo, da bi se kaj naučili, za druge pa, da dobijo spodbude, da so dovolj dobri starši in kaj bi morda še lahko izboljšali v komunikaciji s svojim otrokom.

Na žalost sem se oddaljila od teme. Gre za to,kar sem že napisala: Taricka, tvoje sporočilo razumem kot poziv, da pogrešaš očeta, da se počutiš ob strani. Povej očetu, kako se počutiš, pa ne enkrat, večkrat.

http://med.over.net/forum5/file.php/151/45605/Krivi_smo.pdf

Preberite si tisti, ki še vedno zatiskate oči in verjamete čisto vse in to brezpogojno.

Ne vem kaj ima tale link skupnega s tole temo?????

(razen verjetno tega, da je Neva sedaj pod drugim nickom)

Dejstvo je, da tako obnašanje kot ga opisuje članek nastaja tam kjer se starši ne brigajo za otroke in jim ne postavljajo mej. In tako otroci “kričijo” po pozornosti svojih indolentnih staršev…
Tudi Taricka bi rada še naprej ob sebi imela svoja starša in je v letih, ko očeta zelo zelo zelo potrebuje. Dobila je ene par nasvetov kaj naj ukrepa v svoji situaciji kot nam jo je opisala. In kaj je narobe s tem, da se nekateri z otroci P O G O V A R J A M O???????

Ne vem kaj ima tale link skupnega s tole temo?????

(razen verjetno tega, da je Neva sedaj pod drugim nickom)

[/quote]

Menjavanje nickov uporabljajo tisti, ki želijo zabrisati slabe sledi.
Tale link pa ima dosti skupnega s temo, namreč…..kar starši sejete, to tudi žanjete. Če si v mojih časih poslal učitelja v PM ali K si lahko mirno pričakoval izključitev iz šole in še preden so starši želeli vpisati svojega nadobudnega “heroja” na drugo šolo, so tam že vedeli, zakaj je bil izključen iz prejšnje…
Tudi zato starši niso vsega dopuščali, ker pa imamo take zakone, da lahko otroci počnejo prav vse, bomo primorani trpeti še posledice. Pot do rešitve se začenja v parlamentu…

Ne vem kaj ima tale link skupnega s tole temo?????

(razen verjetno tega, da je Neva sedaj pod drugim nickom)

Dejstvo je, da tako obnašanje kot ga opisuje članek nastaja tam kjer se starši ne brigajo za otroke in jim ne postavljajo mej. In tako otroci “kričijo” po pozornosti svojih indolentnih staršev…
Tudi Taricka bi rada še naprej ob sebi imela svoja starša in je v letih, ko očeta zelo zelo zelo potrebuje. Dobila je ene par nasvetov kaj naj ukrepa v svoji situaciji kot nam jo je opisala. In kaj je narobe s tem, da se nekateri z otroci P O G O V A R J A M O???????[/quote]

Pa ti si res obsedena z mano 🙂))))). V prav vsem vidiš mene 🙂))))). Jaz pa vidim, da se očitno še kdo strinja z mano, ampak se mu ne ljubi ukvarjat z tabo 🙂.

Kolotek, se strinjam. Ampak še vedno menim, da obstajata dve plati. In tudi pisala sem za obe plati, punci, ki je spraševala.

Strinjam se tudi z izjavo o menjavanju nikov. Obstajajo tudi takšni, ki se sploh ne upajo prijavit 😉, seveda tudi takšni, ki nike menjavajo. In takšni, ki pišemo pod svojim nikom in dejansko stojimo za tem, kar pišemo 🙂.

Nočka vsem!

prvo kot prvo…..v čem vam je finta da se kregate…brezveze!!!

stvari so se izboljšae

MAMA: z mamo se več družima tudi več krat me pelje k prijatelicam ali v mesto…vendar je to velikokrat nemogoče ker dela do 6 in pride domov ob 7….noben pa ji ne more odčitat če fre 1 krat na teden na pijačo. imama tudi skupne hodije in se dosti boljše razumema

ATA: z atejom sem se pogovorila in to resno….ni vedel da mi je tako hudo in se popravlja…večkrat sma tudi sama..ali grema drsat,itd. da imama tudi čas za naju in se pogovarjama itd.

MAČEHA: no z mačeho se ni nič popravlo. z njo je bilo v bistvu tak. moja ata je hodil z njo preden je spoznal mojo mamo….hodila sta 2 leti ko je spoznal mamo je mojo mačeho pustil in zaživel z mojo mamo….po 8 letih (jas sem bila stara 2) ga je mama pustila nista si bila podobna,mama športni tip ata ne, različna mišlenja itd. potem je spet začel z mačeho in jo v rpku 4 let 3 krat pustil ker je bil še vedno zaljubljen v mojo mamo………zato moja mačeha sovraži mojo mamo in posredno tudi mene!!

upam pa da se boma nekoč razumeli!!

hvala!

super, da si se pomenila z mamo in atijem, ampak tole z mačeho … če je vsaj pol te zgodbe glede nje res potem bi bilo zanimivo vedet zakaj je tvoj ati sploh z njo, če jo je tolikokrat pustil in če je več kot očitno nima rad. na svetu je toliko drugih žensk …

katarina73……………to se tudi jas sprašujem če jo je tolikokrat pustil je očitno nima fejst rad……ampak kadar koli hočem pogovor obrniti na to temo ali pa ga vprašam če jo ima sploh rad ali kaj podobnega…mi ne odgovori.ampak če se je tak odločil ne morem nič…..njegova odločitev.

New Report

Close