anoreksija, bulimija

Skoraj težko verjamem, da je pomoč še mogoča. Vedno sem verjela, da se bom sama izvlekla iz tega, pa vendar se vrtim v začaranem krogu. Najprej anoreksija v prvem letniku srednje šole, ko sem shujšala na 43 kg (normalno sem jih imela 57), nato leto, dve stagniranja, ko sem pač ugotovila da je vse skupaj grozna bedarija. Kasneje pa kot strela z jasnega spet ta obsedenost, da sem predebela, ta neznosna težnja po popolnosti me spremlja že vse življenje, zgodba je namreč dolga, vendar danes pri 21. letih bi lahko bila toliko pametna in prenehala s tem, pa sem zapadla še malo v bulimijo. Zdi se mi, da sem nekje vmes, nekaj časa ne jem, potem jem in ne požiram hrane temveč jo izupljunim. Ogabno. Mi lahko karkoli svetujete, da bo učinkovito, morda kakšnega specialista ali literaturo. Ne pošiljajte me v skupine, tam me ne bodo videli. Iskrena hvala za odgovor.

Spoštovana Urška,
Če ste študentka, kar je možno sklepati glede na vašo starost, se zaradi svoje težave lahko oglasite pri psihiatru v Zdravstvenemu domu za študente Univerze v Ljubljani, na Aškerčevi, sicer pa na Centru za izvenbolnišnično psihiatrično dejavnost na Polikliniki ,Njegoševa 4 v Ljubljani . Skupaj s psihiatrom boste pretehtali vaša pričakovanja, pa tudi pripravljenost na terapijo (skupino odklanjate, kaj pa zdravila?) Bulimija ne pomeni le motnje v samopodobi ampak je kompleksna težava, ki vključuje tako motene medosebne odnose, kot biokemični disbalans. Nedavno je bila tej temi posvečena oddaja Odstiranja, kjer so svojo uspešno zmago opisale tri vaše bivše sotrpinke. Sodobne principe zdravljenja boste odkrili na Internetu, žal pa brez sodelovanja s strokovnjakom ne bo šlo, oglasite se torej!
Lep pozdrav!

Zanima me, če še odgovarjate na vprašanja, kajti že prejšnji tedem sem pisala, vpisa ter odgovora pa še ni.

Lep pozdrav

Vprašanje pod tem naslovom je bilo zastavljeno 5.12. (Urška) in sem nanj 10.12. tudi odgovoril.
Lep pozdrav!

Urška pozdravljena!
Pred kratkim sem tudi jaz prišla na to stran in na forumu nekaj napisala. U bistvu sm se kr malo preveč razpisala (4strani) tko da vem, da tega itak nihče ne bo bral. Mogoče pa bo moja zgodba zanimala tebe- tja sm zapisala kako sm bila že celo življenje obremenjena z debelostjo in hujšanjem in kaj se je zgodilo, ko sem to želela spremeniti.
No preberi, pa mi pošlji kakšen e-mail, ki je tam ptiložen, zelo pa bi bila vesela, če bi mi lahko povedala še bolj natančno, kako je ta anoreksija in bulimija pri tebi potekala.
LP

Z bulimijo sem obsedena že skoraj dve leti, nekaj časa ne jem nič potem pa se dobesedno nažiram in nato vse zbljuvam, ker mi je drugače slabo cel dan. Ne vem kako se naj rešim tega, ker sem si že dostikrat zastavila cilj da se mora to končati vendar ne gre, zaradi tega postanem včasih nekaj dni zelo napeta, razdražljiva in se smilim sama sebi, nihče okoli mene ne ve za to mojo bolezen, nikomur tudi tega ne bom povedala še manj pa se kej zdravila. To se je začelo ne zaradi obsedenosti z mojim videzom, ali pa, po moje pa je to boj na osnovi psihe, daj smo imeli doma velike težave in sem jaz nekak iskala rešitev v tem, da bom suha in da bom bolj priljubljena med prijatli, da bom lahko ubežala pred domom. Kar pa se je se zrušlo nisem en suha, prepirov doma ni več, jaz pa bruha včasih tudi po trikrta na dan. Kaj naj??

Spoštovana Vera,
Zaradi tehničnih težav,(kabel bodo v gorsko kočo priključili šele poleti),nekoliko kasnijo moji odgovori, ki jih pošljete preko praznika ali v začetku vikenda,seveda pa vas nisem pozabil.Pozdrav

Spoštovana Tasy,

Na vprašanje s področja motenj hranjenja sem že večkrat odgovoril, nazadnje 10.12-2000.Na kratko naj ponovim,da gre za resno težavo,ki zaradi posrednih telesnih škodljivih učinkov lahko resno ogrozi celo življenje.Včasih zadošča zgolj psihiatrična terapija,to je kombinacija psihoterapije in zdravil, včasih pa je potrebno celo sodelovanje endokrinologa.Prognoza je največkrat ugodna, seveda je odvisna tudi od časa, ko se zdravljenje začne.Ne izgubljajte časa, za obisk pri psihiatru potrebujete le veljavno zdravstveno kartico

Imam bulimijo ze sedem let.Sama sebi se zdim zdrava vsi pa so mnenja, da bi bilo dobro ce bi si poiskala strokovno pomoc.Starsi so za to izvedeli pred petimi leti, zato sem se odselila, da bi tezavo resila, vendar sedaj sem tretje leto doma in ze slabi dve leti spet bruham.Koliko-prevec, ko imam to obdobje bruham neprestano, tudi do dvanajskrat na dan, ko ne bruham jem normalno. Sem vegi, ukvarjam se s sportom veliko, ampak to je tudi vse kar selam, zdaj sem pustila studij, drugo leto bom zacela znova, saj se moram pobrati.Trenutno nihce ne ve da bruham, kaj naj storim?

Spoštovana Polona,
vaša prva pot naj bo k vašemu splošnemu zdravniku,ki bo odredil nekatere laboratorijska preiskave, potrebne za oceno vašega telesnegha zdravja( z bruhanjem izgubljate pomembne elektrolite, ki so pomembni za skladno delovanje srca,zaradibruhanja imate spremenjeno sprejemanje železa in verjetno slabokrvnost, čemur bi kot športnica morali posvečati posebno pozornost.Naslednja postaja bo stomatolog, želodčna kislina vam je verjetno že precej najedla zobno sklenino. kar je treba sanirati.I nkončno oglasite se še pri psihiatru.Skupaj bosta skušala osmisliti vaše družinske odnose, okrepiti vaše samospoštovanje in predvsem sposobnost koncentracije,ki jo boste potrbovali pri študiju.Preberite, prosim še vse mije odgovore na to temo!

HVALA-danes sem se naročila pri osebni zdravnici, čas je da upoštevam Vaš nasvet

New Report

Close