Ali sem upravičeno razočarana in žalostna?
Sem imela zelo podoben primer – vleklo se je in vleklo, padale so obljube, otroku sicer ni škodil, mene pa so njegove “vinjene” debate uničevale. Po**zdila sem vsakič, ko se je pijan vozaril po Lj. in na koncu še trdil, da ni spil niti kapljice. Jezik se je pa kar zatikal…
Možgane sem mu vedno prala šele takrat, ko se je streznil. Seveda mu je bilo žal, ampak jaz od tega nimam veliko. Nekega dne se mi je nabralo do vrha in sem usekala po mizi: “Zdravljenje ali pa ločitev! Sam se odloči!”
Za dva dni se je pobral v “svoj svet razmišljanja”, jaz medtem nisem ne govorila, ne prala, ne kuhala oz. dala jasno vedeti, da mislim smrtno resno. Po dveh dneh je izjavil: “Ne, zaradi alkohola ne mislim zgubiti družine!”
Od takrat ne pije, tudi dela se je lotil bolj resno.
LP in veliko uspeha
To večno spraševanje ali je moj partner alkoholik ali ne je izčrpljujoče. Tudi sama sem se o tem veliko spraševala, vse do tedaj, ko sem prišla v skupino Al-Anon (skupina za svojce in prijatelje alkoholikov). Tu sem zvedela, da je dobro, če poskrbim zase in dopustim partnerju, da se sam odloči kaj je in kaj ni.
Informacije o srečanjih, ki potekajo po celi Sloveniji dobiš na
http://www.al-anon-drustvo.si
Lep dan ti želim in srečnih 24 ur
