Draga punca. Stvar je takšna, najslabša. Ti bi sicer hotela da ne bi bila, vendar je – mož te vara. Takšno je moje mišljenje. Lahko stavim plačo, če misliš, da se motim.
Mož si je izbral tisto varianto, ki pravi: uspešen moški si izbere lepo ljubico in potrpežljivo ženo, ki jo ne opazi.
Odločitev je na tebi, če si se pripravljena sprijazniti z moževo dualnostjo, potem toliko bolje zanj. Če nisi, potem pokaj kufre, kar je, priznam, težka odločitev. Toda, obstaja še ena možnost, boljša. Pogoltni sanje o svojih sanjah in idealnem zakonu in potolči “sovražnika”na bojnem polju z njegovim lastnim orožjem. Kar pomeni, poišči si ljubčka in se delaj, kakor da si še naprej zvesta ženička ,ki nič ne ve o skokih svojega možička in pridno čaka da se vrne s “partije tenisa”. Najmnaj kar bo, bo to, da bo užaljena njegova moška veličina, kajti, takšen šport je v njegovih očeh rezerviran samo zanj. Matematika se mu na lepem ne bo več izšla, saj je tebi namenil vlogo pridne in potrpežljive soproge, ki ji je gospodinjstvo glavna skrb. Kajti sicer bi ti, če bi igral s poštenimi in odkritimi kartami in te med drugim vsaj malce spoštoval, lepo pošteno povedal, da je pač zamenjal posteljo. To bi bilo fer. Pa ni. Zatorej bi se jaz na tvojem mestu ne slepil, pač pa bi si vzel nekaj časa za žalovanje – da prebolim resnico, nato pa korenito ukrepal.
In mogoče se na koncu izkaže, da šele sedaj srečaš tisto tapravo ljubezen, kdo ve?
p.s. zakon je v vsakem trenutku svobodna in prostovoljna odločitev obeh, nihče ni dolžan biti v zakonu drugemu na ljubo. (moja definicija)
Sicer pa, za začetek se vprašaj, če se ti zdi, da mož igra “fer-plej”, vse ostalo potem izhaja iz tega.
Lep pozdrav!

Tale tvoja zadnja pripomba pa je malce čudna. Si pričakovala, da te bo kdo prepričeval da imaš halucinacije in da je prijateljica zgolj prijateljica, mož te pa neizmerno ljubi in da si si pravzaprav vse naredila le v svoji glavi, medtem ko med njima ni nič. Zato ne rabiš nasvetov, temveč samo sposobnost lagati sama sebi in moraš imeti zelo, zelo slabo samopodobo. Če te ljubi, bo prekinil stike s prijateljico. Če pa jih ne bo, pa boš kmalu dobila predse vlogo za ločitev. Torej, kaj pridobiš s tem, ko odločitev prelagaš v prihodnost? Morda le zgubljaš, saj če se bo odločil zate, bo tvojih skrbi konec in spet boš mirna in srečna, v drugem primeru pa bo vsaj kmalu konec agonije in ugibanj!

Ivanka in ostali,

priznam, da nisem prebrala vsega in natančno. Sem pa zelo prizadeta.

ALI RES VEDNO IŠČEMO SAMO NEGATIVNE PLATI TEGA ŽIVLJANJA?

Pa saj so vsi odgovri skoraj kopije. VAra te, spokaj kufe, najdi si ljubčka,.. Res imamo možnost povedati vsak svoje mnenje. JAz čutim, da Ivanka išče še eno možnost, ki je nekje vmes, predno spoka kufe ali si poišče ljubčka.

Meni se zdi to dokazovanje moči. Če bi imela čarobno palčko, bi onemogočila DOKAZOVANJE ljubezni ali moči. Nisem vseved, vem pa, da se moram še veliko naučiti, čeprav sem že kar lepo število let v partnerstvu. Z dokazovanjem bi svojega partnerja poskušala razvrednotiti. To pa ni moj namen. Veliko krat premišljujem, ali bom našla prave besede zanj. Včasih sem tudi žalostna, ker nisem po svojih merilih dovolj uspešna. To čutim takrat, ko se o nečem ne morava pogovoriti. ŽE v naprej se bojim, da se bo ta trend nadaljeval. Potem pa, najdem besede. Kako dobro se počutim, ko rasem. S tem rase tudi on. Enostavno želi rasti, ker mi želi slediti. Ker morava biti enako “visoka”.

To ni pravilo! To je samo en način izmed mnogih. JE pa pred časom nekdo tukaj nekje lepo napisal; Najlažje je oditi.

Ali bomo naslednjič spet samo odšli? Lahko, a svojih čutenj s tem nismo pustili tam. Nosimo jih v sebi in s seboj.

LP

Madonca, draga Ivanka, ja kakšen DOKAZ pa čakaš?? Da ju zalotiš skupaj v postelji??
Sem za svobodo, saj zakonec ni “naša last”, ampak v tako poniževalni situaciji si pa ne dovoli več biti ! Ženska, kot si ti, si zasluži razumevajočega, zvestega partnerja, ki mu bo v večje veselje preživljati prosti čas s tabo, kot pa z “ledig” ljubico, ki je vedno dobre volje, neobremenjena s skupnim življenjem in rutino.
Eno je, če gre s prijatelji na pivo ali na nogometno tekmo, čisto nekaj drugega pa je, da se javno razkazuje z mlado in zanimivo stvarco – vsem na očeh, da bi ja izgledalo, da nima česar skrivati…

Ni pošteno, da ga ti opedenaš, nahraniš, opereš in zlikaš, on pa naokoli išče zabavo.

NI POŠTENO.

Življenje ne prekratko, ne daj mu, da te še naprej ponižuje in sedi na dveh stolih (neumen pa res ni, kako se mu lepo obnese dvojno življenje!!)

Spet se vam oglašam. Tokrat je temperatura pri nas doma spet višja in kot kaže se stvari obračajo na bolje. Prvič sem pisala še najbolj iz razloga, da te reči vržem iz sebe. Hkrati pa na ta način tudi sama dobim bolj trezen pogled. Vidim pa, da se tudi drugi soočajo s podobnimi problemi.

Večina odgovorov je res tipa: spokaj kufre, kar sem tudi pričakovala. En razlog lahko to, da sem v nekaj stavkov strnila dogodke, ki so se dogajali več kot eno leto, nakar ima lahko človek vtis, da so se zgodili v enem tednu, morda mesecu. Morda gre on z njo na kavo samo enkrat na mesec, saj pravzaprav ne vem. In ne morem pričakovati, da mi bo o vseh svojih kontaktih z drugimi ljudmi poročal. In če je res samo prijateljica, kar vztrajno zatrjuje in je pravzaprav vseeno zelo verjetno, si mu zdi nepotrebno, da bi zaradi »mojih muh« stike povsem prekinil. Zaradi dejavnosti, v kateri se vsi skupaj srečujemo, je to tudi praktično nemogoče.

Po drugi strani bi on tudi lahko ljubosumen na recimo mojega simpatičnega sodelavca, s katerim si že več kot deset let (sama) deliva pisarno. Celo dvoril mi je v začetku, vendar jaz do njega nikoli nisem čutila niti razvijala ničesar razen prijateljstva. Tudi greva skupaj na kavo, na kosilo, celo na večerji sva že bila (čeprav ne v naprej planirani). Pa mož ni bil nanj nikoli ljubosumen.

Meni je tudi popolnoma jasno, da ti v daljši zvezi na pot pridejo tudi ljudje, ki poženejo kri hitreje po žilah. Rekla bi, da ga ona kaj posebej ne osvaja, ji je pa vsekakor simpatičen.

Pozitivno je tudi to, da nimam občutka, da bi ravno bežal od mene; kamorkoli ali k njej, pa ne samo zato, ker bi bil doma »spedenan«. Sva si pa tudi po karakterju precej različna, on zelo komunikativen, jaz bistveno bolj umirjena, pa prej vidim strahove.

Nenazadnje, »spokati kufre« tudi ni tako preprosto, sploh če se še najdejo tudi lepi trenutki.

Spet sem se razpisala, vse skupaj je preveč kompleksno, da bi znala povedati na kratko. Zdaj boste pa rekli: ah ta pa res ne ve, kaj bi rada. Ženska, pač.

Pa lep, že skoraj pomladanski pozdrav,

Ivanka

Prav imaš. Všeč mi je, da si si vzela čas in malo razmislila o vsem. jaz ne zagovarjam tega, da spokaš in greš; celo sem proti temu. Najprej naj vsak razčisti pri sebi, koliko sam vlaga v odnos in kje morda sam greši. Potem sledi kakšen iskren pogovor kjer oba malo popustita in oba delata na izboljšanju odnosa. To, da zapustiš partnerja se mi zdi zadnji korak oziroma ima to dejanje prednost v skrajnih primerih: če te partner zlorablja, tepe ali s tabo grdo ravna.
Meni se zdi prav kar si naredila in upam, da se bodo odnosi med vama izboljšali. Lp, K

Dragi forumaši,

sedaj pa vem, kako se glasi odgovor na moje vprašanje: NE, nisem bila preveč ljubosumna, bila sem upravičeno ljubosumna. To sem včeraj slučajno nedvoumno ugotovila. Za mano je neprespana noč, zmedene misli, bolečina, ki jo težko opišem. Pišem pa zato, da si morda s tem malo olajšam dušo.

In danes tudi vem, da me moja intuicija še nikoli ni pustila na cedilu. Zvedela sem tudi, da je bilo prikrivanja še več kot sem si mislila in da mi je tudi lagal v obraz. In meni je bila iskrenost in zaupanje zmeraj največja vrednota. Pa pravi, da me ima rad in da še ne ve, kaj bi. Tudi jaz ne vem. Čeprav so se najine težave v resnici začele s tem, ko je spoznal to (skoraj 15 let mlajšo) žensko, sem si menda sama kriva, ker mu nisem dovolj jasno povedala, da ga imam rada. Pa se mi globalno ne zdi, da bi bila imela tako slab zakon. Še posebej dopusti in prazniki so bili v redu.

Čas me priganja,

želim vam lepši dan, kot je moj

Ivanka

Draga Ivanka!
No še eno mnenje ženske čez 50 let. Imela sem moža, kateri je imel prijateljice in vse so končale v njegovi postelji.Pač slabič – in sem odšla.
Danes imam že dolgo partnerja – normalnega in kakor hitro občutim v njegovi prijaleljici konkurenco, jo spoznam in ugotovim ali ima veliko željo, da postane kaj več od prijateljice. Če ja, potem postanem idealna, da niti v snu ne podleže njenim čarom. Vse je odvisno od ženske – moški so pač orodje ženske – kruto. Obenem pa imam prijatelja že 35 let in v vseh letih mi ni niti snu prešla misel, da bi bil kaj več od prijatelja. Na morju imava jadrnice skupaj privezane in če grem jaz sama oli on sam na morje, ga pridem iskat domov, njegova žena mi skuha kavico in odrineva za par dni. Če bi njegova žena razmišljala kot ti, bi se ji v 30 letih že stokrat scufalo. Ona ve, da mi on ne pomeni nič več kot prijatelj in moj partner ima sto procentno zaupanje v mene in tega nebi nigdar izkoristila.
Ivanka bodi malo igralka, priklopi se malo tej družbi, ugotovi kakšne misli obhajajo to žensko, obenem pa bodi krasna žena in moški ne bo imel želje kaj dugega poizkusiti.

Ivanka,
Ko sem ti že pisala, sem prebrala tvoj zadnji odgovor. Prosim te, poizkusi se čim manj sikirat, vse življenje je pred teboj, zavedaj se da pogreta župa ni več dobra, jaz sem jo kao zaradi otrok grela večkrat, pa se ni obneslo. Skupnost temelji na zaupanju – če je temelj podrt – zastonj!
Mlada si še, boš videla kako bo še sijalo sonce za te. Potem si boš rekla, zakaj sem izgubljala čas in se sikirala, ko mi je eeenn nataknu roge.
Drži se,

Nisem brala vsega, vem pa, kaj čutiš. Pred nekaj meseci sem bila v isti situaciji. NjegovA “e – prijateljica” je prišla k nam v savno, s sodelavko…

Vedela sem samo njeno ime, ko pa sta notri prišle na čaj, sem ugotovila, koliko ona ve o meni. Postopno sem izvedela, da se sestajata že kake pol leta. in seveda ČISTO NEDOLŽNO. Kar nekaj časa je bil ogenj v strehi, izvedala sem, da hodi ven s precej prijateljicami. Z mano seveda ni hodil ven, pogovarjati pa se je tudi laže z nekom, ki čez pol ure izgine.

Pretočeno je bilo kar nekaj solz, tudi z njegove strani. Danes ima dovoljenja za izhod, mora povedati kam in s kom gre. To se mi zdi fer. Tudi spoznala sem nekaj njegovih kolegic (zdaj pa jaz z njimi hodim ven, HA, HA).

Večkrat greva ven skupaj, več se pogovarjava, tudi jaz se trudim, da bi mu dala tisto, kar potrebuje (nasmeh in jasno, seks) Njegovi izhodi so se zmanjšali na minimum, zadnja dva meseca je šel ven 1x, pa še takrat smo bili zmenjeni, da pridem kasneje zraven – na njegovo povabilo.

Ve, da mu popolnoma zaupala več ne bom, ve, da bom ob njegovem prvem laganju, skrivanju in bluzenju spokala. Zelo se trudi, da bi zveza uspela, predvsem zaradi otrok. (Mene pa včasih še vedno kar nekaj gloda.)

LJUBOSUMJE SE DA OZDRAVITI, MENI JE ŽE SKORAJ USPELO – Z ZAUPAJEM IN RESNICO.

Pozdravljena Ivanka!

Zelo hudo mi je zate, ko berem tele tvoje poste. Tudi sama sem v podobni situaciji – tako da ti v bistvu ne morem nič svetovati. Mislim pa, da vem pa kako se počutiš, kakšno noč in dan imaš za sabo.
Upam, pa da se bo vse kmalu uredilo, in da ne boš obupala… Držim pesti zate!

pa, pa

pixi

P.S.:Za vsako nočjo pride dan, in za vsakim dežjem posije sonce, in za vsako zimo pride pomlad…

Ko si na dnu, se pot obrne navzgor.
Lep pozdrav

Draga Ivanka

Vse poste sem prebrala, ti vmes nekaj napisala. Pri tvojem predzadnjem pisanju sem se spomnila na noja v pesku, zdaj pa spet pišeš, da je za tabo neprespana noč….

Ženske ne rabimo nasvetov kot so: spokaj kufre, varaj nazaj, hočemo se le pogovarjati in pogovarjamo se. Skupaj ugotavljamo, kaj prijateljica tvojega moža pomeni. Vsi ti pravimo, da ima z njo ljubezensko razmerje. Tudi ti to veš, le da nočeš verjeti. Dobro, zdaj veš, počasi boš doumela. Kaj to pomeni za vajin zakon? Nekje na forumu, najbrž ženski čvek, so se zadnjič ženske pogovarjale o varanju in kaj bi naredile, če bi ali so ugotovile, da so varane. Večina jih je reklo, da bi odšle. A kako je v praksi? Dokler tega ne doživimo sami, ne moremo vedeti. Nekatere prebolijo, nekatere s tem živijo, nekatere odidejo. Še veliko neprespanih noči te čaka, da boš spoznala, kaj naj storiš. Tudi če ne boš storila ničesar, je to odločitev. Ne prehitevaj, dokler ne boš razjasnila svojih občutkov, je še vedno čas, da se situacija obrne v neko rešitev.

Draga Ivanka,

po tem, kar si napisala, sklepam, da sem stara cca. toliko kot prijateljica tvojega moža. In nisem ravno slaba na pogled….
Iz lastnih izkušenj, ki me bolj kot ne žalostijo, ti povem, da moške v letih kot je tvoj mož mikajo takšne ženske, kot je prijateljica tvojega moža. Malo so naveličani ‘rutine’ zakona, malo se jim zdi, da jim čas odteka in hočejo biti zopet lovci oz. nekomu ugajati. Torej jim spodnaša tla pod nogami.
In veš zakaj me to žalosti: zato, ker ugotavljam, kako so nestabilni in kako malo je potrebno, da se jih zmede. Zavedam se, da bom tudi sama nekoč imela moškega, otroke in: ‘rutino’. In da se lahko pojavi neka osebica, pametna, simpatična, urejena, polna življenja, ki bi očarala mojega moža.
In tukaj se vprašam: kaj ta ženska (prijateljica tvojega moža) hoče. Samodokazovanje?? Pomembnost imeti starejšega? V bistvu (pa naj drugi rečejo krkoli) krivim tudi njo. Tudi, če misli resno, je zame ‘glupača’, ker nima osnovnega spoštovanja do družine, tebe… In ‘glupača’ je tudi zato, ker se ne zaveda, da se to lahko zgodi nekoč tudi njej. Če se s tvojim možem dokazuje in ne misli resno, pa je še za kanček ‘zlobe’ v njej.
Jaz na tvojem mestu, bi gledala nase in na svoje otroke. On pa naj se odloči. Če je neumen, naj zanemari vse kar imate (kje je večna ljubezen?) in se poda v: novo rutino. Jaz iskreno dvomim, da ga čaka večna sreča drugje. Ker pa domnevam, da je pameten, bo raje malo sedel na dveh stolih. Ko se bo naveličal, pa bo zopet tvoj…do (možne) naslednje…
Na tebi je, ali boš to prenesla, ali boš začela znova.
Veš, mislim, da smo ljudje pogosto preveč zahtevni in da vedno iščemo neke potrditve-tako se pač življenje suče. Vse nas kdaj zamika tuje (kar imajo drugi je zmeraj slajše). Vendar je cena za te stvari lahko prevelika. Pogovorita se, popolnoma odkrito! In vprašaj ga, kaj sploh hoče.
Prvo imej rada sebe, vseeno pa moža ne ‘pribij na križ’, kajti takšnih, kot je on je 99 %. Če rabi ‘popestritev’, bi to lahko naredil diskretno. Vedno bolj razumem kolegico, ki mi je nekoč rekla: ‘Raje vidim, da gre s kakšno prodajalko ljubezni, kot pa, da se zapleta’. In ve, da je šel, pa vseeno mirno spi.
Vsekakor, ne sekiraj se preveč: tvoja zgodba je zgodba veliko parov. Raje položita karte na mizo. Če pa ne bo sodeloval, pa izberi sebi najlažjo pot in v tem primeru glej samo nase in na svoje otroke. Pa čeprav ostaneš z njim, živi ZASE. In če se nekoč zaljubiš v drugega, lahko mirno spakiraš.
Vse bo v redu. Držim pesti zate.

Pa da povem še obratno zgodbo. Treba je razlikovati skok čez plot zaradi sexa ali zaradi tega, ker partner pač spozna osebo, s katero bi rad preživel življenje. Če gre za sex, potem pomaga, če si krasna žena, pa te fore, kot je alien napisala, če gre pa za dejstvo, da je partner spoznal drugo osebo, s katero bi šel rad skozi življenje, tam pa nimaš kaj, kot ga spustiti. Prej bo, bolje bo.

Hmhm, sumljivo, sumljivo …

Prvo vprašanje, ki se mi porodi v glavi je: Pa zakaj mora mož imeti prijateljico?

Razumem odnose s kolegi in kolegicami med delom in med delovnim časom. Ampak: tenis s prijateljico, žurke s prijateljico, kavice in srečanja s prijateljico??? Kaj mu ti nisi prijateljica?

Predvidevam, da so tvoji otroci že večji in jih lahko pustiš kako urico same doma. Jaz bi se mu (mojemu možu) kar ponudila za eno partijo tenisa, pa tudi na kavo bi šla zraven. Prav zanimivo bi bilo.

Pa še en nasvet:
Pojdi k frizerki, naredi si mladostno frizuro,
zapravi nekaj denarja (moževega, seveda) za nova oblačila in za kozmetičarko.
Pojdi ven. Lahko tudi s prijateljico – za začetek.
Pa doma kakšno stvar pozabi narediti, naprimer oprati mu oblačila za tenis, ali zlikati najljubše srajco za žurko s prijateljico.
Izgovori se, da nisi imela časa, ker si šla ven na kavo s prijateljem.

Moj šef je vedno rekel: Lahko je okrog srati s polnimi črevami.

Hvala za vaše prijazne odgovore. Trenutno se počutim dokaj močna, v nasprotju z možem, ki je čisto zmeden. In precej energije dobim tudi iz vaših postov. Moji čustveni izbruhi so bili že prej, zdaj sem nekako veliko bolj preklopila na racionalno. Hkrati pa imam vsaj malo boljši pregled nad situacijo. In tozadevno se počutim celo bolje.

Pravi, da je ona samo v njegovi glavi (če prav razumem, predvsem on njo žica), da ona nima dosti pri tem, (kolikor jaz sodim pač ničesar ne zavrne). Ne vem pa še niti, kako daleč sploh sta. Morda niti še nista pri seksu, to bi recimo lahko med vrsticami razbrala. Kart še noče vreči na mizo. Pa da če se bom nje lotila, da se ne bom na pravem koncu. O tem še razmišljam.
Je pa to definitivno problem moškega srednjih let, ki je ugotovil, da tudi ni več vsak dan mlajši. Meni pa igranje nikoli ni šlo dobro od rok. Vsekakor se zdaj ne morem pretvarjati, da je vse v redu, čeprav on pravi, da zdaj najbolj potrebuje, da sem nežna z njim, ne pa da napadam (sicer zelo kultivirano).

Zdi se mi, da on sploh še ne dojema dobro situacije. Po moje se je ornk zatreskal, zdaj pa pričakuje, da bom jaz poskrbela, da se bodo metuljčki v isti ali pa še mogoče v večji meri pojavili tudi v odnosu z mano, pa se mu potem ne bo težko odločiti. In meni se zdi to popolnoma nemogoče. Menda se je zadnji mesec zelo trudil, da bi spet našel boljši kontakt z mano (dopoldne z njo, zvečer pa z mano) pa rezultat nekako ni bil tak kot si ga je zamislil. Jaz pa sem opazila, da se več posveča družini, nisem pa tega razumela kot da bi bilo meni namenjeno. Jaz sem občutila neko čustveno odsotnost.

Resnici na ljubo pa najbrž dobi pri njej tudi kaj kar pri meni ne more. Zaradi očitne karakterne razlike. Ona je v vsaki družbi glavna, jaz pa se dobro počutim med največ štirimi ljudmi (hkrati) ali pa bližnjimi sorodniki. In tu ni kaj spremeniti. Pa prej to ni bil nikoli problem. Še vprašala sem ga, pa je rekel, da je v redu. Sicer pa on govori za dva.

Včasih sva se precej skupaj ukvarjala s športom, v nekaj reči sem ga tudi jaz vpeljala. Sedaj pa nekako nisem več dovolj dobra zanj (tudi poškodbe me pestijo), medtem ko je moja konkurentka športnica na kvadrat.
Itd….

Lepo bodite!

Ivanka

Zdravo Ivanka!

Veliko pametnih in lepih misli ti je bilo posredovanih. Jaz pravim takole. Po moje nisi preveč ljubosumna. Si njegova žena, pravico imaš do tega, da se počutiš razočarano in ogoljufano. Zame je na vsem svetu najtežje “ribariti v kalnem” kar pomeni, da ne morem živeti v nerazčiščenih odnosih. To po mojem človeka najbolj ubija in mu psihično povzroča največ hudega. Svetujem ti, da zahtevaš od njega (na čimbolj miren način, seveda) kaj v resnici namerava s svojo prijateljico. Povej mu, da mu ne zaupaš več in da tako ne moreš več živeti. Če te ne bo hotel poslušati in te ne bo jemal resno vedi, da mu sedenje na dveh stolih res ustreza in da te izkorišča in res tudi ukrepaj – POJDI STRAN! To bo dolgoročno bolje tudi za vajine otroke. Tudi oni čutijo napetost med vama in ti odnosi jim prav nič ne koristijo. Takrat se bo zavedel, da misliš resno in da te bo izgubil, če ne bo nečesa spremenil. Če mu ni nič do tega, tako ni vreden, da živiš z njim in ti bo s časom, pa čeprav sami, bolje. Ne svetujem ti skokov čez plot “iz inata”, posebno še, če nisi tak človek. Meni to nebi nič pomenilo, kvečjemu še slabše bi se verjetno počutila po tem. Moj nasvet je RAZČISTI ODNOSE IN NE PUSTI SE VEČ VLEČI ZA NOS – TO TE UBIJA IN TI PORAJA VSEMOGOČE KOMPLESE MANJVREDNOSTI. Postavi se na noge in zaživi samo zase in seveda za svoje otroke. Dovolj boš zaposlena in na koncu zadovoljna Z moškim ali brez njega.

Držim pesti zate!

Neva

Zdravo, Ivanka!

Nič nisi preveč ljubosumna, to je čisto normalno čustvo, če ti mož skače čez plot!!!

Od tebe je odvisno, koliko časa boš to prenašala: moraš nekaj ukreniti. Možnosti sta dve: prva bolj udobna ampak z zoprnim koncem zate je ta, da se za varanje ne zmeniš in da čakaš, da se mož vrne k tebi ali pa se dokončno odloči, da gre k svoji novi ljubici. Druga težje izvedljiva možnost je, da se resno postaviš zase – da daš možu ultimat – ker očitno ne vem kaj naj, naj se začasno odseli in v miru premišljuje, kaj bo naredil. Ali pa se preseliš ti. Glavo pokonci in postavi se zase!!

Me prav zanima kaj se tvojemu kuha v glavi, ko tvoja idealnost popusti potem, ko kakšna jastrebovka neha krožiti okoli tvojega plena in ali je res toliko butast, da to dvoje ne zna povezati. Ampak neglede na to, cenim tvojo odkritost, ko priznavaš, da ti partner ne pomeni drugega kot orodje. Takih je najbrž še precej ampak bolj malo se jih upa to priznati. Zna pa biti to tudi eden od razlogov za to, da si moški nekoč poišče bolj ali manj intimno prijateljico, ko se mu enkrat pripelje, da je pristal na nivoju multipraktika.