Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Ali lahko namesto očeta stike izvajajo stari starši

Ali lahko namesto očeta stike izvajajo stari starši

Boš klicala policijo, ker je otrok pri babici? Najprej se malo umiri. Potem pojdi na CSD.

seveda leti takoj na policijo. Pa snemaj izraz na policistovem obrazu.

… to tragedijo!

A je kdo sploh pomislil na otrokove potrebe in pravice? Malček, star eno leto, še zelo rabi eno stabilno, ljubečo osebo, ki je njegova stalnica v življenju, da lahko zgradi potrebno zaupanje in odnos in kasneje nima težav v življenju. Naša sodišča pa, seveda, neživljenjsko postavljajo nekakšna pravila, ki so tu pravzaprav zato, ker imata oba starša pravico otroka videti, čeprav sta ločena.
In žal, ne kot nekateri pametujete, da se mi obrača želodec, da upate, da bo otrok kmalu tudi začel spati pri očetu in da bo na ta način vzpostavil boljši odnos z njim – do nekje tretjega leta otrok predvsem zelo boleče sprejema odsotnost mame, če je seveda bila to že prej tista oseba v njegovem življenju, ki mu je dajala materinsko ljubezen in zaupanje, varnost. Malčki, čigar mame so v tem obdobju dalj časa odsotne (pa tu lahko to pomeni zgolj 2 dni), imajo potem kar hude čustvene travme zaradi tega, in ker jih večinoma ne razumemo, kaj nam skušajo povedati, ko tulijo, protestirajo, se nas oklepajo, nekateri pa po daljši odsotnosti mamo tudi ignorirajo in si mislimo, da je vse v najlepšem redu, ali pa jih discipliniramo, jim tudi ne pomagamo, da to predelajo.

Žal mi je za avtorico, za situacijo v kateri se je znašla, vsekakor je njeno vprašanje in skrb na mestu. Otrok si seveda zasluži imeti mater in očeta, tudi starša si oba zaslužita, da sta lahko z njim, a upam, da se bosta vsedla dol kot odrasla človeka in pomislila, kaj pa je to, kar otrok pravzaprav rabi in prilagodila stike temu (tako bosta naredila nekaj dobrega za vajinega otroka, ki ga imata oba verjetno enako rada). Ne glede na to, kaj je napisalo in odločilo sodišče. Vprašajta rajši kakšnega otroškega psihologa za nasvet ali pa Alenko O., ki odgovarja na sosednjem forumo “Vzgoja otrok in družine”.

Če se že postavljam na kakšno stran, se na otrokovo.

In smešno je v teh časih govoriti o eni osebi in stabilnosti, ko pa otroci pri 11 mesecih začnejo deset ur dnevno preživljati v jaslicah, spijo deset ur na noč, torej so s starši pičle štiri budne ure na dan. Tako kot pri poročenih starših oče ne more začeti odnosa z otrokom vzpostavljati pri njegovih treh letih, ko pridejo v poštev legokocke, pa kolesarjenje in podobno, tudi pri ločenih ne moreta začeti graditi odnosa na ukaz pri določeni starosti.
Da o tem, da gredo otroci pri enem letu za dva tedna na počitnice z babicami v prikolico, niti ne govorim. Takih primerov je ogromno.
Omejevanje stikov je odličen način, da se otrok odtuji od očeta, kričanje, ko je otrok z njim, je pa prej posledica materine stiske (oziroma fiksnih idej) kot tega, da “mora” biti pri očetu.
Res mi je absurdno, da sme biti še ne eno leto star otrok devet ali deset ur s popolnoma tujimi ljudmi, ne sme pa nekaj ur na teden preživeti s starimi starši, z očetom pa eno popoldne na teden in podobno. Sploh ko je mirno lahko v varstvu pri drugem paru starih staršev … Resno no, koga imate tukaj za norca.

Pred davnimi leti sem imela fanta, ki je imel dojenčka, bivša pa je par mesecev po porodu našla novega partnerja. In imela idejo, da bodo družina oni trije in da bi bilo najboljše, če on ne špila očeta sploh. Fant seveda ni bil za to. Bile so razno razne scene, tudi policija, je pač plačeval kazni, ampak z otrokom je imel redne stike, že pri starosti pol leta tudi čez noč (ni dojila). Nikoli ni bilo niti najmanjšega problema. Otrok je zdaj že odrasel človek in mu gre v redu, kolikor slišim.
S to njegovo bivšo se včasih še srečava in kljub vsej burni preteklosti se mi nasmehne in me pozdravi.

To, da 1 leto stare malčke dajo za 14 dni na morej z babicami in dedki (in podobne situacije), je odločitev staršev (in teh babic in deedkov) in NE odločitev malčkov – kaj ONI potrebujejo takrat, ni 14 dni ločitev od staršev ampak z njimi biti čimveč. Tudi 10 ur na dan s popolnimi tujci (varuškami) ni nekaj, kaj je za malčka dobro, čeprav to pač delamo/jo, ker drugače ne gre in nam življenje narekuje tak ritem. A če boste vprašali strokovnjaka, vam bo povedal, da do otrokovega tretjega leta naj bo varstva čimmanj – čimmanj dni v tednu, čimmanj ur. Če si mama lahko privošči skrajšan delavnik, je to zelo dobrodošlo, ker tako malček preživlja manj stresne dneve. Ni isto, če je ob ločitvi pos tresom 4 ure ali 8 (ali celo 10). In ni isto, ali je v času mamine odsotnosti z “nadomestno” osebo – torej varuško, ki se jo sčasoma navadi in se nanjo tudi naveže, kot pa če je kar naprej v varstu pri različnih ljudeh. Malček RABI stalnost.

Lahko si preberete odgovor AlenkeO. z ne 11.3.2013 na tej temi: http://med.over.net/forum5/read.php?25,6785737

Seveda bo malček čutil mamino stisko, če bo imela pomisleke glede stikov, prav zato sem napisala, da se morata onadva z bivšim dol vsest, se pogovriti, si povedati, kaj bi vsak on njinu rad in kaj pričakujeta drug od drugega.

In NE, nikogar nimam za norca, mislim pa, da bi si vsak, ki hoče biti takole pameten, lahko najprej prebral kakšno strokovno mnenje. Zaradi mene lahko vsi okoli mene svoje malčke po 14 dni puščajo z drugimi ljudmi, pa jaz zaradi tega ne bom enostavno povzela, da je to ok. Tudi če malček ne kaže očitnih znamej stresa, to potlači in kasneje izbruhne na dan. Potem pa, ja kaj je narobe, se mi zbuja celo noč, se dere, se me oklepa, me tepe… In namesto, da bi pomislili, da je otroček preplavljen s stresom in negotovostjo, ga še odrivamo stran, da ga ne bi razvadili… Ampak nima se smisla tukaj pregovarjati, jaz imam pač tako mnenje in ga ne bom spreminjala, ker temelji na lastnih izkušnjah, in tudi na tem, kar sem si prebrala – kar pravijo strokovnjaki, tisti, ki se z otroško psiho ukvarjajo že desetletja.

Pa kdo je strokovnjak? Kako pa on ve kaj se malčku mota po glavi?

Jaz vem, kaj se jim, ampak šele danes ko so moji trije odrasli.

Prvi je šel v vrtec normalno ob 1 letu in je danes normalno zbegan 🙂.

Drugi je šel v vrtec pri 3 letih, ker sem uspela biti doma in je šel do takrat samo občasno v varstvo in je zmešan čist. Poln nekih čustvenih motenj, ki jih pripisujemo kaj vem čemu….

Trtji je žal moral v vrtec pri 10 mesecih pa je uravnovešen, brez izbruhov in zamer za nazaj.

In kaj na to porečejo strokovnjaki?

no tud jaz repliciram na tole dramo o vrtcih (ne na osnovno temo); tudi tisti Alenki odgovarja neki D.P. ki je kao terapevt z diametralnonasprotnim mnenjem.

Moja izkušnja je podobna kot od a dej no dej.

Prvi otrok – panika u celi žlahti, da so vrtci škodljivi in grozni in ..vsa anglosaksonska l(prevedena!!) literatura piše naj gredo v varstvo pri 4h letih (seveda takrat se pri njih začne šola in se morajo otroci vključit, jasni in javnih vrtcev pa oni praktično nimajo! škoda da nimamo nič nemškega ali skandinavskega prevedenega, bi bilo mnogo bolj realno) in kako je varstvo pri babicah oh in sploh in …nenazadnje mesta v vrtcu tudi ni bilo… šel je v vrtec pri treh letih, bil skoz bolan, vendar zato ker ga je psihično bolna posesivna tašča popolnoma uničila – danes je polnoleten zblojena osebnost, poln čustvenih motenj…smili se mi! (in ni malo babic psihično bolno preposesivnih in so nadvse škodljive za otroke, še mnogo bolj kot preposesivne mamice!!!!)

Drugi otrok – hud alergik, šibek…ker me je pamet srečala in so vsi prijatelji imeli vmes otroke v vrtcih in jih zelo pohvalili, ker sem videla kakšno strahotno škodo je tašča kljub smao polovičnemu varstvu naredila starejšemu, zaradi slabega uvajanja starejšega pri treh letih in ker sem videla kako lažje je vsem, ki so tam od začetka in ker je bilo vrtec zelotežko dobiti sem se prijavila in dobila mesto, ki ga potem seveda nisem želela izpust iz rok. Zaradi alergij so mi podaljšali porodniško in sem bila potem še v boniški, plačevala vrtec za brezveze par mesecev ampak otrok se je sijajno vključil, z neustrezno prehrano mi ga sicer ubili niso ampak se je s prehladi dovolj prekužil, da so te izginile (drugače ta otrok ni nikoli bil niti ni danes bolan), otrok je nadarjen , čustveno uravnovešen, ambisiozen in nadvse socializiran (danes srednješolec).

Torej babice ššššccccc, mami naj gre za pol časa u službo, otrok pa v dober vrtec na socializacijo.

Verjamem pa, da mamo zgoraj zlo skrbi za otroka, saj je ex več kot očitno pod vplivom svoje mame popolnoma nesposoben starš – škoda da CSDji pri nas ne izvajajo šol za starše kot je to v navadi v tujini, kjer so zadeve takole probleematične. Bi mu strokovno razložili kje vse se njegova butasta mati moti (berem v sosednji temi grozote s prehrano in vožnjo z avtom!!! takim staršem je potrebno najmanj šolanje za starševstvo in še psihična pomoč, da se otresejo svojih bednih posesivnih mamic!!!)
in bi ga poučili kako mora skrbet za otroka, pa bi bilo temu otročku mnogo bolje postlano, mamica bi bila pa tudi pomirjena.

to zelo jasno pomeni, da si ti neuravnovešena in si izjemno slabo skrbela za otroka.

to zelo jasno pomeni, da si ti neuravnovešena in si izjemno slabo skrbela za otroka.[/quote]
za katerega otroka sem slabo skrbela prvega, drugega ali tretjega?

Ja, se kar strinjam s predhodnico. Otroci so naše zrcalo. In če jih niste razumeli in vedeli, kaj se jim mota po glavi, ko so bili majhni, se tudi danes kljub vašemu prepričanju ni kaj dosti spremenilo.
Čustvene motnje lahko pripisuješ čemurkoli, najtežje jih je pa pripisati svojim napačnim oblikam vzgoje in prepričanj in nekaj spremeniti na sebi, dokler je še čas.

Ja, anglosaksonska stroka na tem področju piše o tem, kako vpliva ločenost od mame v prvih treh letih negativno in pri malčkih povzroča stres – tudi pri nas je s postopnim uvajanjem otrok v vrtec obolevnost vrtčevksih otrok manjša, mislim, da je bilo statistično dokazano, da ob postopnem prehodu v vrtec zboli manj otrok kot prej – upad odpornosti pa se lahko primerja s stopnjo stresa.

“Ena skrbna mamica” – če si za otrokove težave krivila odnos tašče do njega, si si s tem že takoj zaprla vrata za kakršne koli spremembe ali pa podporo, ki bi jo ti kot mati lahko nudila svojemu otroku. Če pa si že videla, da mu dela tako škodo, bi to lahko, ker to je pa bila tvoja odgovorinost, kadarkoli prekinila, poiskala varuško, ki bi bila bolj primerna. Ni vsaka babica ok in ni vsak vrtec ok in ni vsaka varuška ok. Pa tudi vsaka mama ni ok. Samo je pa na starših, da bodo opazili, da nekaj ni v redu in spremenili situacijo tako, da bodo otroka zaščitili. To, da se ti potem, ko je enkrat odrasel smili… Hm. Mogoče pa, če bi takrat, ko je bil čas, prebrala kakšno knjigo, ali pa se pogovorila s kakšnim strokovnjakom, bi pa lahko bilo drugače?

haha, a ta D.P., ki je “kao” terapevt z diametralno nasprotnim mnenjem kot Alenka:
1. ne znate brati
2. očitno, če se nekdo podpiše s NEKAJterapevt, je to za vas že nekakšen strokovnjak, ki se spozna na tisto, o čemer razpravlja.
Kot prvi, odgovarja KOT STARŠ, ne kot terapevt (ki to by the way sploh ni in če bi pobrskali malo po internetu, bi lahko našli še cel kup takihle terapevtov).

Strokovnjaki, o katerih jaz govorim, so tisti, ki so se na področju psihe malčkov šolali leta in leta, delali desetletja, se izobraževali, raziskovali… Skratka, tisti, ki so PRIZNANI v svetu, ne zgolj pri nas. To so ljudje, ki imajo ob svojem imenu tud kakšno titulo – vsaj dipl. klinični psiholog/psihoterapevt, doktor znanosti… Teh kvaziterapevtov je pa že malo morje, a če bi se jaz podpisala pod prejšnji post, da sem psihoterapevtka z 20 letnimi izkušnjami, bi mi pa verjeli, ali bi me spet popljuvali?

Tukaj tudi zaključujem tole debato, ker se nima smisla pregovarjat, imejte svoj prav, pa upam, da bodo vaši otroci gor zrasli čimmanjše čustvene razvaline, ki se vam bodo potem na stara leta smilili.

Se strinjam, da otrok ne bo imel nekih travm, če kak dan preživi s starimi starši, mislim, da je zanj lahko to celo koristno. Vprašanje je le, ali lahko namesto očeta stike izvajajo stari starši.

Načeloma lahko, to je stvar dogovora med starši in starimi starši. Dejstvo pa je, da so stiki določeni zaradi odnosa med očetom in otrokom in ne med drugimi sorodniki in otrokom. V tem času naj bi bil otrok z očetom, skupaj pa lahko seveda obiščeta tudi druge sorodnike. Oče bi moral prevzeti skrb. Ne pa, da izvaja stike, vendar pa v tem času babica previja ritko, umiva, preoblači, hrani, zabava,… otroka. Potem pa po možnosti reče oče mami, da itak ni z otrokom nobenega dela 😉.

to zelo jasno pomeni, da si ti neuravnovešena in si izjemno slabo skrbela za otroka.[/quote]
za katerega otroka sem slabo skrbela prvega, drugega ali tretjega?[/quote]

za vse. kot veš je bistvena primarna socializacija do tretjega leta starosti. prvi in zadnji sta tvoje primanjkljaje sanirala v vrtcu, kjer sta imela vsaj normalno okolje, drugega pa si ti do tretjega leta zafurala.

Očitno so potrebna dodatna pojasnila. Tisto morje, vrtec in vse ostalo sem omenila kot primerjavo z nekaj urami, preživetimi s starimi starši, in ne kot nekaj, kar je za propagirat.
Otrok iz naslovnega vprašanja preživi nekaj časa z njenimi starši in v tem ona ne vidi popolnoma nič spornega. Sporno se ji pa zdi, da je z njegovimi starši.
Jedro problema je pa itak verjetno to, da se nista sposobna zmenit v dobro otroka. Ona se hoče držat črke na papirju (kljub kasnejšim dodatnim pojasnilom sem prepričana, da je tako, ker tolikokrat, kot je ona omenila sodno odločbo in kaj piše v njej, bi jo samo nekdo, ki ni pripravljen popuščati niti za procent). In potem očetu ne ostane drugega, kot da pri svojem vztraja še on. Predstavljam si, da mu je logistično laže izvedljivo, če je otrok pri njegovih, ker ga bo tako ob sobotah videl vsaj za kakšno uro, če bi ga prišel iskat pa po službi, bi bilo pa nemara že prepozno in bi se k bivši prišel tako rekoč samo obrnit.
Otrok je obkrožen s kupom dobronamernih ljudi, ki ga imajo radi, pa mu bo načrtno odtujeno ljubeče okolje.

Mogoče bi bilo fino, da CSD, tudi če se bodo stiki izvajali po razporedu, obvestiš, kako v resnici potekajo (samo dejstva, mogoče na koncu opomba, ali se strinjaš, ali se moraš strinjati silom razmer…)

Stiki so bili določeni, kako se bodo izvajani – kje bo ta čas otrok pa nekako ni vaša stvar* (le toliko, da je otrok na varnem in ni v življenjski nevarnosti, ga ne zanemarjajo ali zlorabljajo), torej je otrok lahko pri starih starših ali pri njegovi prijateljici itd. Pomembno je, da je pri odrasli, odgovorni osebi. Osebno se mi zdi to sicer neumno, a tako pač je.

Sodišče pa v takšnih zadevah dodaja, da je primerno in zaželjeno (ne pa nujno), da v takšni situaciji oče obvesti mater, da ima ta vikend obveznosti in če bi lahko ona poskrbela za ta čas, oziroma, če se lahko spremeni dan/ura. Če mati tega ne zmore zagotoviti, potem on poskrbi po svojih najboljših močeh.

In stik otroka s starimi starši je zaželjen.

*Nobena mama/oče nima pravico določat kaj in kako bodo otroci delali na stikih. Kaj bodo jedli, kam bodo šli itd… (Deloma je to super, v določenih situacijah, npr. ko je govora o alkoholu, nasilju, ali celo dieti otrok, pa mislim da bi morala mati/oče imeti besedo, kaj in kako. A žal so nekatera pravila zelo toga.)

AlenkaG:
*Nobena mama/oče nima pravico določat kaj in kako bodo otroci delali na stikih. Kaj bodo jedli, kam bodo šli itd… (Deloma je to super, v določenih situacijah, npr. ko je govora o alkoholu, nasilju, ali celo dieti otrok, pa mislim da bi morala mati/oče imeti besedo, kaj in kako. A žal so nekatera pravila zelo toga.)

Ej Alenčica, replicirala bom vsakič, ko boš pisala neumnosti. Pa sej generalna teorija tvoja ni tako slaba. AMPAK tole kar citiram gor, bi morala obvezno napisati
*Nobena mama/oče nima pravico določat kaj in kako bodo otroci delali na stikih. Kaj bodo jedli, kam bodo šli itd… (Deloma je to super, v določenih situacijah, npr. ko je govora o alkoholu, nasilju, ali celo dieti otrok, pa mislim da MORA mati/oče imeti besedo, kaj in kako. ČEPRAV so nekatera pravila zelo toga, JE OSNOVNA DOLŽNOST SKRBNIKA OTROKA, ZAGOTOVITI NJEGOVO VARNOST, VSEM TOGIM PRAVILOM NAVKLJUB)
Alenka, ne uči žensk cankarijanstva in cerkvene pokorščine. Če je očitno, da je treba usekat, potem se useka, raje, kot da izgubim otroka s pijanim očetom na cesti.

Moje dete je staro eno leto. Z bivšim partnerjem sva že nekaj mesecev narazen. On je že na začetku zahteval da uredimo stike na sodišču. Otrokov skrbnik sem jaz, on pa ga ima vsak drug petek, soboto in nedeljo po tri ure ter vsako sredo po navedenem vikendu po tri ure. Sedaj je izrazil željo, da bi ga imel po več ur. Izrazil je tudi željo, da bi otrok v kratkem tudi pri njemu spal. Moje mnenje je, da je otrok še premajhen, da bi ostajal pri očetu čez cel vikend. Oče govori, da se bo preselil v svoj rodni kraj, ki je od mene in otroka oddaljen nekaj manj kot 100 km. Že to se mi zdi kritična razdalja, da bi ga kar prevažal sem in tja. In jaz se strinjam s tem, da otrok do tretjega leta rabi neko stalnico, če ne še kasneje. NE želim si gledati svojega otroka v raztrešenem stanju in se poslavljat od njega, ko je še tako majhen in nebogljen.

Kar se tiče pa tega, da otroka merkajo stari starši. Tudi ta zgodba mi je že poznana (otrok iz prejšnjega zakona star 5 let). Ko pride vikend, ko on ne more po njega ali si ga stari starši zaželijo, ga grejo enostavno iskat in je pri njih dan ali dva in to večkrat. Meni to ni logično. Če ne moreš po otroka, se zmeni, da ostane pri mami. Starim staršem pa lahko pride na obisk skupaj z očetom in če želi lahko “včasih” tudi prespi. Če je pravi oče, si bo želel svojega otroka pri sebi vsaj te vikende. Kot je bilo že zgoraj rečeno “to je očetov vikend, čas, ki ga otrok preživlja z očetom”. Sej, če sta starša normalna, se lahko dogovorita za kakšen drug dan, da pride po otroka, ga pelje na izlet, sladoled, če že ravno takrat res ne more, ker je odsoten.

Pa, če je otrok bolan naj ostane pri mami (če je le normalna mama), saj bo ona znala najbolj poskrbeti za otroka.

Ker ima on otroka že od prej, se obnaša tako kot mu je poznana že praksa. Pravi, da ne bo vse rožnato. Da, ko bo prišel njegov vikend, pa bi jaz imela takrat rezervirano morje, da se lahko zgodi, da mi ga tudi ne bo dal oziroma ne bo želel zamenat vikenda. Tukaj se potem pokaže žlehnoba in besede, kot so “tako, imamo napisano na papirju”.

Pa pravijo ene mame “klinc gleda takega očeta, ki svojo sedanjo družino pelje na morje, pa ne vzame otroka iz prejšnjega zakona s sabo”. Bodte vesele samo, da vam ne serje po glavi in dela tako, da bo po njegovo. Pa lep pozdrav.

se pravi, ti si vedela, kako skrbi za prvega otroka, pa si šla delat drugega otroka z njim? razlika med njima je samo 4 leta, pa 9 m si bila noseča, torej si se pa res hitro spentljala. A je tanova že noseča?
glede stikov pa nimaš kaj, mnogo staršev se vsak vikend cijazi z otroci k svojim staršem ali taščam na kosilo, tudi nič čudnega ni, če enoletnik preživi vikend z lastnim staršem.

Ja če bo mislna, da je v njemu najdla sorodno dušo bo tud tud otrok hmal. Pravzaprav…vidim, da si tudi ti “neučakana” tako, da to hitro pride še posebej, če ti teče biološka urca. Eni prej, drugi kasnej. Veš, marsikej potrpiš, če hočeš, da veza traja, samo ko pa enkrat ni več potrplenja je pa konec. Hudega glede spanja verjetno ni, če gledaš iz tvoje strani. Kar se tiče pa otroka je pa definitno premajhen, da bi tolikokrat menjal okolje. Tako je moje mnenje in marsikatere mame!

New Report

Close