Ali kdaj preboliš in ponovno zaupaš?
Zdravo
Občutek imam, da sem ujeta med dvema svetovoma in ne znam naprej. Mož je spet, drugič, zlorabil moje zaupanje in me prevaral. Situacije so bile popolnoma iste. Odkrila sem telefonske klice, pod pritiskom je priznal, da se sicer srečuje z drugo, se kliče, sms-ira, vendar nimata še nič in da je bilo vse zelo kratek čas. Takoj za tem naj bi afero prekinil in se kesal. Prvič in tokrat je obljubljal isto… nikoli več, ljubim te večno, zdaj imam v glavi razčiščeno, trudil se bom, brez tebe ne znam živeti. Prvič je bolelo, potrebovala sem dobre dve leti, da sem zaplavala iz tega. Komaj sem se nekako uspel a sestaviti na tem področju, se je zgodba ponovila. Tokrat pravi še, da sva prvič res imela težave, da pa jih zdaj nimava. Da je z mano vse ok in da ima on problem v glavi. Vse skupaj pa je še bolj zakonplicirano, ker imava dveletnega otroka, enega na poti. Res je, ni mogel izbrati bolj ranljivega časa za novo prevaro. Najtežje mi je, ker mu ne morem verjeti. Pravi da je povedal vse, a jaz vem da temu ni tako. To čutim v kosteh. In kako naj gradim naprej, če mi še vedno laže oz. ne pove vsega. Rada bi vedela, kje sta se spoznala, rada bi jo spoznala, vsaj se prepričala, da njegova zgodba drži. A vse to je nemogoče, pravi on. Kaj naj si mislim jaz? Nekaj še vedno prekriva. In bolj kot ga prosim, maledujem, da naj mi natoči čistega vina, bolj pravi, da je to vse. Če je res tako, potem ni bilo razloga za skrivat sms-je, če so bili samo hec in mali flirt. Res bi padla ven, ampak to je vse. Zdaj pa sva na robu propada.
Kako je sploh mogoče, da mu ponovno zaupam? Kako lahko sploh ljubim človeka, ki me tako malo ceni in zlorablja moje zaupanje. Znova in znova. Kako naj samozavestno korakam naprej, če sem in bom vedno prežeta s strahom, ali me spet vara? A je to sploh mogoče?
Obupana sem. Popolnoma. Svet, predstava najinega odnosa, njega se mi je sesula. Ne vem kako najprej. Najbolj od vsega pa me boli, da bom na koncu jaz tista, ki bom otrokom uničila družino.
A je sploh mogoče oprostiti in graditi naprej?
Spoštovani,
možno je oprostiti in si znova pridobiti zaupanje, vendar je za to potrebno veliko časa, ker je to proces, ker gre za osnovanje temeljev vajinega odnosa, čisto od začetka in drugače. In vsekakor bi vam priporočila (vodeno) strokovno pomoč zakonskega terapevta, ki z vajinim pripovedovanjem zgodb iz izvorne družine poišče in ovrednoti izvore prevare, nezaupanja, neiskrenosti in drugih čustvenih zapletov, ter vama pomaga pri vzpostavitvi zaupanja, občutkov varnosti, sprejemanja in večje povezanosti. Predvsem šteje vztrajnost, pripravljenost za delo in iskrenost.
Prevara človeka uniči v jedro njegove osebnosti. Tudi vaš mož je bil nekoč s strani svojih staršev globoko prevaran ter izdan in zdaj to svojo bolečino nevede izraža preko nezvestobe. Morda se boste spraševali, kaj vam zdaj to pomaga, a resnica ni daleč od navedenega. Niti pod razno ga ne zagovarjam, saj je za svoja dejanja v celoti sam odgovoren in se bo moral nekoč s posledicami soočiti. Prevara vas je neskončno prizadela, sumničenjem, strahovom in negotovosti kar ni videti konca. Ničesar mu ne verjamete več, porajajo pa se vam številna vprašanja, na katere ne poznate odgovorov. Tudi vaš mož jih ne pozna. Dejstvo pa je, da afere niso nikoli hec ali “kar slučajno se je zgodilo”, ampak so to vedno zavestna in namerna dejanja. Vaš mož je vedel, kaj namerava, kaj si želi in da bo s tem prizadel svojo družino. Ampak so ga najverjetneje njegovi notranji občutki, npr. strah pred vlogo očetovstva (ki še posebej izstopa), negotovost glede starševstva, ali bo kos svoji nalogi, dvomi, nemir, morda tudi kakšni pritiski v službi ali kaj čisto drugega, podzavestno gnali v to, da jih sprosti (in nezvestoba, kjer se človek počuti zelo zanimivega, želenega, privlačnega…, je dober primer tega). Čeprav vaš mož zatrjuje, da ni bilo nič takega, je tukaj čustvena energija tista, ki je ključnega pomena. Vaš mož se je npr. že enkrat odločil, da bo zaključil z afero, kljub temu pa je še vedno lahko zelo pogosto mislil na tisto žensko in bil čustveno vedno z njo. To je prevara in to se čuti. Pomembno je tudi to, da vam je dejstva prikrival, skrival in bil do vas neiskren. Upravičeno se sprašujete, kaj narediti in kako znova zaupati. Če je to sploh še možno. Možev strah pred očetovsko vlogo izstopa v smislu, da je imel prvič afero pred dvema letoma (torej, ko se je rodil vaš prvi otrok) in zdaj, ko je na poti drugi. Morda je vaša nosečnost in prihod vajinih otrok povezan z njegovo negotovostjo, strahom in spremembami, ki jih prinese družina, ni pa to nujno.
Kako torej naprej? V tem obdobju vam mora biti še posebej težko, utrujeni ste in izčrpani, saj vam skrbi glede moža jemljejo dodatno energijo. Vzemite si čas in veliko razmišljajte o svoji/vajini prihodnosti, kako si želite, da bi ta izgledala. Sprejeti boste morali neke “notranje”, svoje odločitve (merila), mu jih predstaviti in na tem vztrajati. Dobro razmislite, kakšen naj bo odslej vajin odnos ter kaj pričakujete z njegove strani (npr. da bo več doma, manj v službi, da boste več časa preživeli skupaj, npr. na izletih, igrah; da si bosta večkrat vzela čas samo zase ter se pogovarjala o vama, kako se počutita drug z drugim, kaj si želita, česa nočeta, kaj vama gre na živce, koliko sta si pomembna – to lahko naredita tudi v obliki zakonske terapije, če želita ali jo obiskujeta čisto posebej). Morda boste želeli, da odide, morda da ostane. V obeh primerih si postavite kriterije, kako bo odslej, kajti če mu znova samo oprostite, mu s tem ne boste dali vedeti, da je bilo sploh kaj narobe in bo prikrajšan za novo življenjsko izkušnjo, vi pa nimate zagotovila, da se ne bi ponovilo še tretjič. Ponavljam: vzroki za nezvestobo so običajno zelo globinski, čustveni in jih človek sam težko razjasni, nikakor ne razčisti. Nezvestobo je treba zdraviti v varnem in zaupnem odnosu, vaš mož mora razumeti, kaj ga žene va takšna dejanja in tiste težave razrešiti. Če se bo vaš mož res odločil, da odslej želi drugačno življenje, da se želi z vami zbližati in da vam bo povedal, kadar mu bo težko, boste vi to čutili. Hudo pa je, ker prevara prizadene cel družinski sistem, torej tudi otroke, ki so tu najbolj nemočni, prestrašeni in negotovi. Tudi otrok čuti, da nekaj ni v redu, le da si ne zna tega razložiti.
Na sočuten in miren način, brez obsojanja, iskanja krivca in obtoževanja se da marsikaj doseči. Čeprav vem, da bi najraje znoreli, tako težko vam je. Če vas bo mož lahko umiril in zdržal vašo jezo, bo tudi to nekam pripeljalo. To pomeni, da mu je varno zaupati, da ne bo kar odšel, če se boste razjezili.
Srečno vam želim, pa veliko počitka.
Gospa avtorica, js ti pa priporočam, da ga postaviš pred vrata, ker itak če ti je to že dvakrat nardil,kdo pravi da ne bo še tretjič, četrtič? Dolga leta varanja te lahko čaka, on bo pa lepo skrival vse skupaj- brisal sms-e, mejle,… vse lepo prikrito.
Js bi mu postavila kufre pred vrata /se sama odselila, ravno zaradi tega, ker mu NE BI VEČ ZAUPALA! Stalno bi razmišljala, kje je, kaj dela, kaj če je s katero drugo… ne bi imela več zaupanja v njega, verjetno boste tako tudi vi!
Zato nima smisla se mučiti in jokati, s tem ko ste z njim se samo mučite in se še boste, če ga ne boste postavili ven iz svojega življenja.Saj z otroci ima normalno stike, itak, samo vidva nista več skupaj, vidva nista več dvojina. Tako si boste lahko tudi poiskali kakšnega normalnega moškega, katerega si ZASLUŽITE in ki vas bo imel rad.
Verjemite, težko se zdi, ampak tudi to se dogaja, ljudje po prevarah gredo narazen in znova zaživijo z nekom drugim, nato se pa sprašujejo “kje si bil/a celo moje življenje” in se tepeš po glavi zakaj si sploh vztrajal z nekom, ki ga en klinc briga zate in ki ga namaka v druge.
Gospa, ne se mučiti in ne bodite sužnja nekomu, ki steza svoje lovke na druge, naredite konec temu in si dovolite, da najdete tistega pravega, drugače se boste res še dolga leta samo mučili z nezaupanjem v moža. Otroci pa vas rabijo, rabijo srečno mamico!
SREČNO!!!
Kaj pa lahko prevarani v tem času naredi zase? Kako lahko poskrbi zase, da preživi to dolgo obdobje? Ne more imeti vseh niti v rokah tisti, ki vara? Torej ne samo, da vara, ampak ima pravzaprav še oblast nad našim življenjem (če se seveda odločimo, da poskusimo iti dalje). Kako si prevarani povrne svojo nedolžnost (zmožnost brezpogojnega zaupanja)?
Zinka, ne morem niti slučajno tako pametno odgovoriti kot gospa Novakova, lahko ti povem le, da je tudi ločevanje in prebolevanje ljubljene osebe po ločitvi dolg in boleč proces. Tako da te v obeh primerih čaka matranje. Če vprašaš mene – tvoj mož ni nesramen do tebe, ne ponižuje te (če odštejemo varanje, seveda), ne daje te v nič, ni brezbrižen … Ker nekateri možje se tako grdo obnašajo do svojih žen, da mene kar srce boli, ko to poslušam. Pa ne, da bi bili nasilni ali grobi, ampak so popolnoma indiferentni, manj jim je mar do nje kot do sosedovega cucka.
Če čutiš, da te spoštuje, če lepo dela s tabo, bi se jaz bolj nagibala k še eni priložnosti, ampak kot rečeno, da se potrudi priti zadevi do dna. Drži se.
Hvala za tako izčrpen, jasen in direkten odgovor. Večkrat sem ga prebrala in mi je v veliko pomoč. Začela sva obiskovati terapijo, saj je bil to eden od pogojev, da nadaljujeva. Z njegove strani ni bilo upora, ampak odobravanje in pripravljenost sodelovati.
Trenutno se prebijam skozi zelo težko obdobje. Prevara me je tako prizadela, da se morem ponovno sestaviti. Veliko razmišljam o možnostih, ki jih imam. Ali ostati ali oditi, kaj pričakovati in kaj spremeniti v mojem življenju.
Na žalost sem vedno bolj prepričana, da ni prave iskrenosti iz njegove strani. Glede afere mi je ponudil samo delčke zgodbe. Kar meni ni dovolj. Želim vedeti popolnoma vse, od malih podrobnosti do velikih občutij. Tega ni pripravljen deliti z mano, torej še vedno drži nekaj zase in s tem ustvarja intimo z drugo žensko. Tudi če je to samo na čustveni ravni in z njo nima stikov, je to nadaljevanje prevare. Vsaj jaz to tako čutim.
Hkrati pa s tem, ko ne želi deliti tega z mano ustvarja praznino, ki jo polnijo nenehni dvomi, da pravzaprav ni povedal vsega. Morda bojazen da imam možnost preveriti in odkriti neresnico. Pa jasno sem povedala, da ne bom preverjala, da želim občutiti iskrenost.
A razmišljam zgrešeno? Ali že popolnoma blodim?
In ja, najbolj pri tem trpijo otroci. Prav odgovornost do njih mi daje moč, da ostajam pri sebi in vsak dan zberem zadnje atome moči, da skušam rešiti, če se kaj sploh rešiti da.
Pozdravleni,
malo pozno se oglašam, da bi z vami delila svojo izkušnjo o varanju. Ko se je enkrat začelo, se je vedno znova in znova ponavljalo. Kratke avanture, jih je bilo pa ….. Odpuščaš znova in znova, požiraš nadlegovanje ljubic po telefonu in se ves čas vrtiš v začaranem krogu prevar. Tudi v službi je našel “eno”tik pred upokojitvo s katero jo flirtal po mobiju. Doma igra vzornega moža, na cesti finega gospoda, jaz pa mižim ali se prepiram ali pa trpim. Le enkrat sem nastopila malo bolj odločno, a se je kmalu vse vrnilo na stare tire. Sedaj ko je že star in mu je zdravje opešalo se je spravil na “inernetne povezave”. Zanimivo, da mu je tudi tu uspelo najti ženske, s katerimi se je dopisoval (sam pravi, da je bil le hec).
Ni nikoli iskren, vedno laže in ima nekaj za bregom.
MajdaM- to si pa ČISTO sama kriva, da si mu skoz odpuščala. Valda, če skoz odpuščaš bo še naprej delal isto, ker bo videl, da karkoli dela, mu boš oprostila- torej si dosti tudi sama kriva. Če bi mu pokazala vrata že takoj, bi verjetno živela sedaj dosti boljše življenje. Tako si pa sama sebe pozabila in si dopustila, da si stalno varana.. Kot pravijo.. ne jokcaj pa trpi- sam si si kriv.
Imaš dve poti, katero boš ubrala, je na tebi.
1. Odidi.
2. Ostani.
Pri prvi te čaka morda to, da ostaneš sama, morda sreča z nekom drugim.
Pri drugi ne boš “sama”, pazi le, da boš ostala zdrava, ker ga bo namakal naokoli :p
Sama se odloči. Lahko ceniš sebe in se imaš rada, lahko si pa pesek v oči mečeš in se tolažiš, da “saj ni tako slab”.
Zinkica, kar čutite naredite. Če čutite, da se ne bo spremenil, je bolje,da greste stran. Ti ne boš uničila družine, sam je kriv. Mene je bivši tudi moledoval,da se bo spremenil. Misliš,da se je? Težko je, ker imata otroke, ampak a si pripravljena celo življenje “živeti na trnih”in mu ne bi mogla zaupati?
Z vsem kar ste mi napisale oz. odgovorile se v celoti strinjam, res je, tako je bilo. Dodala bi le, da ni cenil ne mene, ne sebe, saj se je s tem potrjeval in doživljal avanture kot športne trofeje.
Vprašam pa vas, kako nas lahko možje tako grdo varajo, saj so žene ZVESTE. Kje najdejo vse te ljubice, tukaj se nekaj ne ujema. Za toliko nezvestih mož je potrebno ravno toliko nezvestih žena?
Vesela pa sem, da se je krog prevar sklenil in nista ne sin, ne hči tega uzorca nesla s seboj.
Oba sta samozavestna, imata prijetni družini, kjer je zvestoba doma. Priznam pa, da sploh ne vem, kako mi je to uspelo, da nisem vso to bedo prenesla še na njiju. Lep pozdrav, Majda
Ironično, a sam priznavaš, da ne razumeš. Svet, iz katerega črpaš svoje ”modrosti”, ni svet odraslih. Le enega moškega, ki mu druge razpoložljive in zainteresirane ženske po njegovih trditvah zadovoljujejo potrebe oz. bi si želel, da bi mu jih. Pride dan, ko se svet neha vrteti zgolj in samo okoli tebe ………
Lepo, samo a veš da otroci vse to v podzavesti hranijo, vso to tvojo toleranco in njegove laži, varanje? Kaj bo kateri od njih naredil in kako reagiral če se bo življenje obrnilo?
Po vzorcih iz primarne družine? Običajno je tako. Čisto podzavestno. Tako kot si ti.
Srečal sem svojo družino, dobro čtivo na to temo preberi.