Ali je to postnatalna depresija?

POzdravljeni!

Že dolgo razmišljam o tem, da se obrnem na vas za nasvet. Sem mati dveh otrok, starih 20 in 3 mesecev. Sem redno zaposlena (sedaj na porodniški) in ob delu še študiram (do diplome imam še nekaj izpitov, torej že zaključujem) Po rojstvu drugega sina sem se popolnoma spremenila (tako pravijo vsi okrog mene). Vsaka stvar me vznemirja, skoraj vsak dan jokam zaradi po moje brezveznih stvari, z možem se kregava skoraj vsak dan…imam občutek, da sem čisto sama, ničvredna, nisem sposobna za ničesar več, a moj partner me enostavno noče razumeti…neka praznina vlada v meni, nimam več nobenih vizij za prihodnost, včasih sem bila polna elana, zdaj sem samo še pesimistična in potrta. Zdi se mi, ko da nisem zmožna več za nič, otroci me čisto izčrpajo, čeprav sta neproblematična in zelo pridna. Vsekakor jih imam rada a se bojim vsakega novega dneva z njima, bojim se, da ne bom zmogla, da sem slaba mati, ker si želim le nekaj dni brez njiju. Občutek imam, da nimam več pravih prijateljev, da so me vsi izdali, saj se zadnje čase več nobeden noče družit z mano…mogoče pa sem res tako hudoben in slab človek, da jim ni do moje družbe…??? Moža ni dosti doma, čez dan je v službi, ob vikendih pa ga skoraj nikoli ni, saj je glasbenik in vsako soboto igra od jutra do jutra…Počutim se zapuščena od njega, da me več nima rad, saj kar naprej najde izgovore, da mora it kam, ali so to nadure v službi ali kakšna srečanja s kolegi ali pomagat kakšnim prijateljem. Ko se dogovoriva za nekaj, se tega ponavadi ne drži, vedno me zapostavlja, ko mu pa zaradi tega težim, pa se obrne proč od mene ali se mi celo v obraz nasmeji in mi pravi, kako sem butasta, da se brezveze nekaj razburjam in da sem sama kriva, da sem živčna…kar me seveda še bolj provocira in ponavadi planem v jok.

Sprašujem se, ali bi bilo dobro poizkati zdravniško pomoč, saj enostavno več ne vidim izhoda. MOgoče pa sem res sama kriva za moje duševno stanje. Kaj mi vi svetujete?

Hvala za vaš odgovor!

Pozdravljeni!

Glede na vaš opis stanja; občutek praznine, nesposobnosti, vznemirjenost, žalost idr. lahko sklepam, da trpite za obliko poporodne depresije. Predlagam vam, da poiščete zdravniško pomoč čim hitreje, saj bo tako za vas kot vašega moža lažje. Pravite, da se vas mož izogiba in vam ne posveča pozornosti, verjetno je to zaradi nemoči pri soočanju z vašimi težavami oz. enostavno ne ve kako vam lahko pomaga.

Ne odlašajte in obiščite svojega osebnega zdravnika s katerim se boste dogovorila kako naprej.

LP
Petra, ŠENT

Živijo!

Mogoče te muči ščitnica…tudi sama sem zbolela za poporodnim vnetjem ščitnice (poporodni tiroiditis), ki se lahko kaže različno – tudi s psihičnimi simptomi…ni si slabo dat preverit TSH in ščitnične hormone – poglej še na forum hormonske motnje…
Drži se!
LP!

Draga Jannuska,

po naključju sem prebrala vaše pismo z opisom vaših težav in vprašanjem, ali gre za poporodno depresijo.

Najbrž ste že govorili z vašim zdravnikom, če pa potrebujete še kakšno pomoč ali nasvete, vas vabim na forum Obporodne stiske tule na med.over.net, kjer z gospo Radmilo Pavlovič in s pomočjo sodelujočih krepiva, podpirava in usmerjava vse, ki se jih je dotaknila katera od stisk v času nosečnosti ali po rojstvu otročička.

Dobrodošli 🙂

Zalka Drglin
forum obporodne stiske