Ali je težko biti samohranilka?
Draga obupana,
če je tvoj dragi še dovolj mlad in pripravljen na spremembe, potem je še mogoče, da se mu ob strokovni pomoči pomaga. Mislim, da je tipični primer nedonošenčka ali pa še huje, moškega, ki je mamin čustveni partner.
Glede na to, da imaš otroka, poiskusita se najprej odseliti in poiskati pomoč. Če ne bo hotel, potem pa žal, misim, da si se pustila oploditi napačnemu moškemu.
Tudi sama boš lahko lepo vzgojila otroka in tvoji starši ti bodo v oporo in pomoč. Vendar pa, vseeno, poiskusi se še malo boriti in mu daj šanso, da spregleda.
Škoda je otroka za njegove nove priložnosti,ker ju ima tašča pod nenehnim nadzorom.Stvari mora urediti sama in se odseliti.Misliti mora predvsem na otroka.Šele. ko bo osvobojena tašče, bo mogoče tudi fant sprevidel, kaj se dogaja in iskal novo priložnost.Dokler bosta oba pod taščino streho, pa je stvar brezupna.
Obupana, želim ti vso srečo
Alenka
Če je težko biti samohranilka? Verjetno je. In verjetno to že si. Vendar tako sama in obupana, kot si zdaj, ne boš nikoli. Noben ti ne bo gnojil, noben te ne bo žalil, grozil z razbijanjem nosu in metki. Noben ti ne bo pil krvi in energije, noben ti ne bo zabijal noža v hrbet. Sama sebi pa boš dala šanso, da si najdeš normalnega partnerja. Tale je čisti psiho. S svojo ta staro pa tvorita čudovit par, v katerem si in boš tujek. Še statusa človeka ne boš imela nikoli, kaj šele partnerice. Pa saj to že doživljaš.
češnjica in podobne babe, ki hočejo dajati šanso…
punca naj se najprej odseli in da svojemu tipu vedet, da ji je dovolj…pogaja se lahko tudi iz stanovanja staršev in ni nujno, da moar s teakim kretenom živet skupaj v času njegove rehabilitacije
brca v rit je najboljša šok terapija za take kretene in morda se kaj res premakna; če ne pa jo bo samo zaslepil z obljubami, ko pa bo popustila bo pa spet vse po starem…
..kdo pravi, da mora podreti vse mostove, če se odseli nazaj k staršem?
Lepo naj prevzame kontrolo nad svojim človeka ne vrednim življenjem in naj se pobere…če se bo pa tip hotel spremenit bo pa to tako ali tako lahko storil….
Se strinjam z nekaterimi zgoraj, z nasilnežem (pa čeprav za zdaj “samo” verbalnim) nima smisla ostati. Odseli se nekam, k staršem ali kot podnajemnica na svoje. Če je tvojemu fantu dosti do tebe, se bosta potem skušala pogovoriti (čeprav dvomim). Pri njem in njegovi mami si v hudo slabšem položaju tudi v morebitnih pogovorih; vedno te bosta zatolkla. Ne pusti se povoziti zaradi materialnih zadev, tudi sama boš preživela, kot toliko drugih samohranilk, pa nihče te ne bo maltretiral. Zaslužiš si to!