Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Abnormalna ostala sama…spet

Abnormalna ostala sama…spet

Tudi jaz mislim podobno kot BMW 540 in Kaj pa vem no. Mogoče sem res preveč staromodna ali starokopitna, glede na odzive monovk, da takega odnosa s svojim ex ne bi mogla imet. Tudi meni se zdi, da je tvoj novi partner preveč v dvomih oz. se čuti zapostavljenega, če ti svojega ex še vedno kuješ v zvezde. S tvoje strani je sicer lepo, da si bivšemu dopustila toliko poseganja v tvojo zasebnost (če ne gledamo zdaj na koristi otrok), vendar je za novega partnerja to nedopustno. Povsem ga razumem, da se ne more odločit, da bi zaživel s tabo, če ne čuti, da je edini moški v tvojem življenju. Pa čeprav se zdaj izgovarjaš na to, da bivši samo zbuja oroke za v šolo in bla, bla, bla… Koliko pa so sploh stari otroci? Če so že v šoli, se lahko zbudijo tudi sami in gredo v šolo. Kar poglej malo okrog sebe, ne bi bili edini. Z bivšim pa bi lahko preživeli kakšno popoldne več, da ne bi bili prikrajšani za stike. Otrokom je potrebno včasih tudi bolj zaupati, jim naložiti odgovornost in ponavadi smo pozitivno presenečeni, kako se znajo znajti.
To pišem zaradi tega, ker sem se pred leti tudi sama znaša v situaciji, ko sem ostala sama z dvema osnovnošolkama, v čisto novem okolju in brez bivše tašče, ki jih je vsako jutro zbujala in jima pripravljala zajtrk. Kar zgrozilo me je, ko sem pomislila, da se bosta mogli sami zbujati za v šolo. Nekaj časa sem še klicala iz službe in preverjala, če je vse ok, potem pa mi je mlajša (3. razred) enkrat rekla, da naj že vendar neham vsak dan klicat, da itak imata budilko. Počasi sem se pomirila in ugotovila, da sta se hčeri počutili dosti bolj samozavestni, ker sem jima zaupala.
Da ne bom predolga…V glavnem sem hotela napisat to, da boš zelo težko našla moškega, ki bo to toleriral, če je res problem samo v tem, da hodi bivši po tvojem stanovanju. To pa itak veš sama. Na tvojem mestu ne bi izključno zaradi tega potlačila svojih čustev do tega človeka, ki te ima, kot pišeš, očitno rad.

Ne vem nooo..jaz sicer tudi nikoli ne bi dovolila bivšemu, da se sprehaja po mojem stanovanju vendar je to zaradi vsega nasilja in trpljenja tako v zakonu kot v mučnem ločitvenem postopku, vendar sem prirpavljena ploskat vsakomur, ki je sposoben za otroke najt optimalno rešitev. Če beremo literaturo s področja otroške spihologije, ki se nanaša na ločitve ugotovimo, da je edino sprejemljivo za otroke, da imajo in obdržijo čimbolj kakovostne kontakte z obema staršema,s aj so le tako zagotovoljeni pogoji za optimalen razvoj otrok. Ameriški viri celo navajajo, da ločeni zakonci obdržijo skupno hišo, ki je dom otrok in tam stanujejo otroci, mama in oče pa se tam glede na dogovor o skrbi izmenjujeta. Ločena starša najameta vsak svoje, če pa jima finance ne dopuščajo pa celo skupno stanovanje kjer se tudi dogovorno izmenjujeta 🙂) Ob skupni skrbi za otroke vseeno živita vsak svoje življenje. Tako da lahko Abnormalni le čestitamo za zrelo in v dobrobit otrok usmerjeno postločitveno ureditev, ki gotovo maksimizira predvsem koristi otrok pa tudi olajšuje skrb za otroke obema staršema glede na njune siceršnje obvesznosti.

Kot je sama poudarila se z bivšim praktično ne srečujeta, zato ne obstajajo tehtni razlogi za izpade ljubosumja pri novem. Le-ta bi sicer lahko, tako kot navaja ena, plačeval varuške in ne vem kaj še vse, vendar nima nobenih pravic kratiti stikov očeta z otrokoma, torej tudi če bi ponudil finančno pomoč ni rečeno,d a bi bila ta lahko sprejeta, če se bivši z njo ne bi strinjal in bi tudi tovrstna pomoč lahko vodila v konflikt z bivšim, otroka pa bi bila oropana vsakodnevnih stikov s svojim očetom, kar prav gotovo ni v njuno korist.

Gotovo vsakega malo stisne pri srcu in se njegov ego zoperstavi možnosti stikov svojega partnerja z bivšim/o. Glede na trpke izkušnje (lastne, mislim, da ima marsikdo na tem forumu tudi take) pa bi lahko znali poslušat razum in z ozirom na otroke (našega partnerja) razumeli, da smo dobili partnerja z zgodovino, z otroci ter vsaj razumsko spoštovali vse zrelo postavljene odnose kot je to v primeru Abnormalne. Kdor tega ni sposoben razumet in spoštovat še ni dosegel primerne zrelosti za kakovostne odnose in tak je bil tudi novi partner Abnormalne, ki se očitno zapleta v prepire z ex zaradi svojega ega in notranjih problemov in sploh ni sposoben videt otrok, ne svojih, ne tujih..ga ne vodi razum temveč ego.

Tale tema je res zelo zanimiva, zato se moram oglasiti tudi jaz. Nekatere obiskovalke foruma vneto zagovarjate odnos Abnormalne z bivšim in se vam zdi nadvse oh in sploh. Mene pa zanima samo to, koliko slovenskih moških bi se dejansko spustilo v resno zvezo s takšno žensko. Slovenskih sem napisala zato, ker zgoraj omenjate neke ameriške vire. Pusimo zdaj Ameriko in realno poglejmo na situacijo, ki nam jo je podala avtorica posta. Roko na srce ženske, katera od vas bi bila rada na mestu sedanje partnerice tega bivšega? Katera ne bi podvomila, da hodi v njeno stanovanje izključno zaradi otrok? Sama vsekakor ne bi tega dopuščala, pa naj se še tako sklicujete na ranjen ego.
Lahko je biti pameten, če nisi sam v takšni situaciji kot je sedaj njen novi partner.

Mene ne bi motilo, ce bi imel moj taksen odnos s svojimi otroci, motilo bi me pa prekleto, ce bi imel aroganten odnos do otrok ali ga sploh ne bi imel, bi ne placeval prezivnine itd..
Malomescanstvo in egoizem nekaterih pac ne pozna meja..

Jaz nikakor ne mores stekat ljudi, ki enostavno ne kapirajo da je samo konec veze, a da otroci ostajajo obveza OBEH, temvec so prepricani, da ce se gre narazen kot partner, se mora nujno tudi locit in it narazen kot stars, ma vec kot bolano in nerazumevajoce!
Eni to locitev kompenzirajo tako, da namesto starsa uvedejo svoje starse, blek…

Jaz, ampak je žal že zaseden, tako da sva vsaj dve, ki naju takšna ureditev ne bi motila.

Tudi jaz se strinjam z NoNi in Ločevalko. Tip, ki ima do svojih otrok aroganten odnos v mojem življenju nima kaj iskat!

Slovenceljni gor ali dol..moramo pač se naučit kontrolirat svoje egote in se ravnat po razumu predvsem pa v korist otrok, svojih in partnerjevih in vseh.

Kontrolirat pa se ni tko lahko, to pa je dejstvo, odvisno kolk naredimo na sebi 🙂)

Lena z mojim postom,sem mislila predvsem na to,da če ga moti to,da hodi ex od Abnormalne v stanovanje,zato ker pač ona ne more,ker gre prej v službo in jih pač zato ex pelje-naj bi rekel,na tu imaš za varuško,da ti jih ona odpelje v šolo..v tem smislu sem pisala..ampak kot si dejala,lahko bi ga tudi drugo motilo…Kakorkoli že,hotela sem ji samo na malo bolj sarkastičen način povedati,da je pač ni vreden,če ne razume,da je to Abnormalna počela to samo in izključno za dobrobit otrok,ne zaradi sama sebe…

No,no tu je pa pač veliko odvisno od zaupanja-če tega ni,tudi sama zveza ni stabilna in..to vodi v lako rečem da bolan dvom….Avtorica posta,že v tej temi in prejšnji navaja,da hodi ex v stanovanje,zgolj zato,da pelje otroke v šolo(ne vemo koliko so stari,koliko imajo odaljeno šolo ali vrtec,ne vemo koliko so samostojini) in mi ji moramo to verjeti in ji na podlagi tega svetovati,dati moralo in voljo…ne pa jo kritizirati,za njen odličen odnos z exom(ki je še kako pomemben za otroke)….
In še rahlo arkastičen pristavek:Moj hodi z ex ženo na kavo,gre ji pomagati,ko se ji avto pokvari,gre ji na roko v marsičem-pa naj ga zaradi tega zapustim???Hmmm mislim da ne,saj je pomembno za OTROKA da imata dober če ne odličen odnos…in seveda gre se samo zaradi vzdrževanja dobrega odnosa in ne ker bi še kaj čutil do nje-vedno bosta povezana,celo življenje,četudi imata vsak novo družino in razmerje…Taka je reala..in več bivših in ta novih ki bodo sprejeli tako realo,boljše bo za vse otroke

Če se prav spomnim, sta otroka stara 6 in 9, mlajši je še v vrtcu. Tako da samostojen odhod v šolo odpade še vsaj za leto dni.

No ce pogledamo dejansko partner je nekdo ki zivi s teboj ali vsaj v blizini in ne nekdo ki ga vidis za vikend..
dvomim da bi se vsak dan vozil 100 km da bi bil v pomoc..
zenske se cudite moskim,ko pic..zavoha kako postane neracionalen,sej pri babah ni nic drugace,tica zagrabi pa je pripravljena kompletno spremenit vse navade..
zanest se je treba najprej nase,ce se oce otrok izkaze za zaneslijivega potem se nanj,na novega tipcka pa ko pokaze da je resen in da ima ego pospravljen..do takrat pa vsaka ki pada na neka kvazi partnerstva je obviously dumb

p.s ne leti na abnormalno ampak na nekatere druge avtorice,ki jim nikakor ni jasno kako to,da abnormalna spusti bivsega v stanovanje in veselo socustvujejo z vikend tipckom,ja res je revcek ubogi..

Ja, fajn ste se razpisale… hvala..
Pri nas se je med tem časom še kar urejalo in urejalo in nič uredilo…. Jaz ne odstopim od svojega… zdaj pa je krivo tudi to, da preveč razvajam otroke, da sem jih predolgo dojila, pa saj sem jih res, ampak spet v dobri veri, da je to zanje dobro in v upanju, da pride vse ob svojem času…. on se boji, da jih bo ata v šolo spremljal do 40-leta!

Najbrž res ne znam dobro vzgajat, se pa trudim kolikor se morem, gledam oddaje in berem knjige o vzgoji, a mi še vedno na cajte ne uspeva preveč… Potem pa ima spet on prav, da je najbolj prav ena čez rit in to fejst… Ni lahko poslušat, kako ti nekdo kritizira nekaj, za kar se sam zelo trudiš….

Gre za to, da je pač tako kot je, čedalje bolj se mi zdi, da nekdo, ki tega mojega režima ne more sprejet, me ne more imet dovolj rad. Naj povem, da se on, odkar je z mano, malo bolje razume s svojo bivšo, enega zdravega otroka peljeta k zdravniku oba, nato pa gresta še na kavo… Ali ni to ”malo več” kot moja situacija?? Ne pravim, da je narobe, jaz se le zavedam, da dobiš moškega v kompletu in se je s tem treba sprijaznit, tudi če mi res ni lepo pri srcu, ko se ju predstavljam skupaj, kako se pogovarjata o najinih težavah…

Aja, pa spet bo jezen, ker sem šla na forum jamrat… pa me tudi ne briga več…

No, eni tako, drugi spet drugače, ljudje iščemo probeleme, tam kjer jih ni. Čisto lepo bi živela, če se ne bi ubadala s takimi brezveznimi… pa je bilo res treba??

Upam, da bom šla lahko mimo, in končno nehala upati in sanjariti, saj tudi če prideva spet skupaj, je le vprašanje časa… pa še dopusta s takim ne moreš planirat, ko te vsak teden zapušča…žalostno, ampak tako je…

Abnormalna..tko kot si ugotovila sama: če nekdo ne sprejema tebe, tvojih načel in vrednot te nimarad, te ne ljubi – tko to je. Ni se lahko sprijaznit s tem, posebej ker si toliko vlagala v to vezo in tega moškega. Napaka..ampak na napakah se učimo 🙂)

Nekdo ki te kritizira te prav gotovo nima rad, še nekrat ti pravim; nauči se imet rada sama sebe – izboljšaj svojo samozavest. Tudi zate bo spet posijalo sonce!

Konec koncev je vseeno…jaz sem zdaj sama… ta občutek mi ni všeč…kot da mi manjka pol duše…. Ne morem niti poslušat svojega najljubšega radia, ker ima preveč žalostne pesmi… In tisto, ki mi je poklonil on: AKO TRAŽIŠ NEKOGA…. Zdi se vse zlagano..

Najbolj je pa žalostno, ko pomisliš, da sem dala vse, se mu popolnoma predala, mu zaupala, bila iskena, pa še ni bilo dovolj…na koncu je vedno konec… Kakšen je potem recept? Kakšen moraš biti, da si lahko z nekom srečen?

Glede na to, kar si napisala včeraj o njegovih očitkih, imam občutek, da je on ves čas držal fige v žepu in stiskal zobe ob tvojih “napakah” oziroma tem, kar mu na tebi ni bilo všeč. Verjetno v upanju, da te bo obrnil po svoje. Tako da to, kar ti imenuješ popolno ujemanje, je bilo samo iluzija. On torej ni to, kar ti misliš, da je.
Spremeni tisto, kar TEBE osebno moti na sebi, ne tisto, kar misliš, da ti bo olajšalo iskanje partnerja. Kot vidiš, se je na dolgi rok težko pretvarjat.

Abnormalna – no ja jaz pravim super normalna, mislim, da rabiš najprej nov nick 🙂)

Čas bo pozdravil rane..čez noč se ne da. Držim pesti zate, da se boš naučila imet rada..pusti posesivce in tipe, ki bi te radi vkalupirali..niso zate….pa četudi se trudiš preko svojh zmožnosti.

Pojdi v naravo, preživljaj čas z otrokoma, beri knjige, takšne kot se ti zdijo lepe, lahko pa si prebereš tud kaj za samopomoč, poslušaj glasbo..včasih je potrebno pustiti tudi žalostnim občutkom, da nas preplavijo in se odplavijo proč…ne zadržuj žalosti in razočaranja v sebi…čimprej ga boš podoživela tem prej boš spet “zdrava”.

Drži se!

Saj pa je s teboj vse okej, on pa ravno nima zadev postimanih, ne v glavi ne v lajfu – glede ureditve z otroci ti pa je verjetno zavidal, ce ima sam hcero pa ocitno ni zmogel taksnega odnosa uredit kot ga imajo tvoji z ocetom, pa zacne srat in iznicevat, zakaj bi slo drugim bolje kot njemu samemu 😉, naj se pa skobaca in ti pomaga, namesto da se petelini….

To da si mu vse kao dala je itak napaka, ker je dobil obcutek, da si odvisna od njega, nimas dovolj mocne hrbtenice in karakterja, to taksni hitro zavohajo in zacnejo srat, skapiral je, da je mocnejsi od tebe in te lahko sesuva….
Mogla bos prvo sebe postimat in si rect: eno leto nocem nobenega v svoji blizini, tak sem si jaz rekla, pa ti povem da se mi limajo da se jih ze skoraj otepam… Ne rabimo se me zenske takoj obesit na prvega ki se nam nasmeje, zelo pomembno je da se naucimo dobro ziveti tudi same. Jaz te zenske ki so ze vec let same in uspesno furajo lajf ful spostujem, docim tiste reve ki pa letajo za tipi in se obesajo na njih, imajo polno neuspesnih vez skorajda pomilujem, ma ni nam zenskam to potrebno lej jo!

Si ne mores dopovedat da je fino kot je in da ne rabis nobenega tipa ki bi ti pral mozek in ti dopovedoval kako nicvredna si!?

Ja, saj bo najbrž kar res… res ne rabim nekoga, da mi non stop gnjavi in kritizira… Prej, ko me je non stop hvalil, je bilo lepše… in tisto mi zdaj manjka.. pa da te nekdo objame in reče, da te ima rad…. to mi pa manjka 🙁

Skrivnega recepta do sreče, na žalost vseh, ni. Pomaga pa že to, da imaš sam sebe rad, da si zadovoljen s svoji življenjem, da si srečna naprej sama in šele nato lahko začneš iskati srečo v novi zvezi. Imam občutek, da si se ti kar zapodila v novo zvezo s še nezaceljenimi ranami propadlega zakona. In tu je prva napaka, če že hočeš kako analizo. Bodi zdaj nekaj časa brez partnerja, ker sama nisi. Imaš otroke, ki te verjetno osrečujejo, kake prijateljice, ki ti stojijo ob strani in nenazadnje imaš dober odnos z bivšim, kar je tudi zelo pomembno. Mislim, da te prav ta tvoj odnos z bivšim pokaže v dobri luči in ne slabi kot ti je dopovedoval tvoj “novi bivši”. Nič ni narobe s tabo, prav tako ne s tvojimi občutki. Bolečina bo že minila, samo vzemi si čas, ne vstopi spet v kako novo zvezo. Jaz sem bila samska pet ali šest let, pa sem čist ok. Pač nisem bila pripravljena na novo zvezo in nisem hotela biti z nekom, samo zato, da bi bila v zvezi. To na dolgi rok itak ne gre. Počasi preboliš neuspešno zvezo, ker ni dovolj, da preboliš samo bivšega, razčistiti moraš tudi sama s sabo, zakaj zveza ni uspela. Ko boš vse to lepo popredalčkala in predelala, boš lažje zadihala, boš bolj sproščena in boš oddajala pozitivno energijo. In to moški zavohajo. Jaz sem bila od začetka ful negativna, smilila sem se sama sebi, v vsakem moškem videla potencialnega partnerja in na koncu žela kar sem sejala – same zgube so se lepile na mene. Kot bi mi na sred čela pisalo: “Vstop dovoljen samo za bedake z nizkim IQ, ČI pa na minimumu, alkoholiki in tepci imajo prednost!”. Dolgo sem rabila, da sem razčistila z preteklostjo, dede sem pa dala na stranski tir. Potem pa prideleto 2009 in me nonstop nekdo obletava, mi je bilo že kar tečno, sploh, ko je sosed začel gledati za mano in je cel čas sedel na balkonu in zijal v našo hišo. Med temi, ki so jih razganjali hormoni, pa je bil tudi moj dragi, ki pa je imel cel šlepar prtljage. Pa mi ni žal, da sem “počakala ” na njega. Ti povem, da se je splačalo.
Daj si čas, preboli in razčisti s preteklostjo, ter si ne očitaj, nisi ti kriva za neuspel zakon kot tudi ne za propad te nove zveze. Ker konec koncev sta bila v zakonu dva, v zvezi tudi in če že, nosiš samo pol krivde za vajine težave. Uživaj z otroki v tem lepem sončnem dnevu. Lp, J.

Yvone hvala tudi v mojem imenu!
Stara sem 36 let, imam 3 krasne otroke in sem tudi v locitvenem postopku…kot sem ze zgoraj napisala, sva z bivsim v dobrih odnosih in vem, da je to plus…sem ze prisla, pocasi prihajam do tega, da moram najprej pospraviti svojo glavo in srce…
Sem poskusila takoj z nekom zaceti…brez veze, nima smisla in skoda casa….

Nisem prebolela in ne bom se nekaj casa, to mi je jasno zdaj, imam otroke, ki so zlati in to mi je vodilo…vam pa posiljam vsem nekaj v razmislek:

Ko sem se začel resnično imeti rad

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem spoznal, da sem vedno in ob vsaki priložnosti
na pravem mestu in v pravem času,
in da je vse kar se dogaja pravilno –
od takrat dalje sem lahko miren.
Danes vem, da se to imenuje ZAUPANJE.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem lahko spoznal, da so čustvena bolečina in trpljenje
za mene samo opozorila, da živim v nasprotju z lastno resnico.
Danes vem, da se to imenuje BITI VERODOSTOJEN.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem prenehal hrepeneti za nekim drugim življenjem
in lahko sem videl, da je bilo vse okoli mene poziv za rast.
Danes vem, da se to imenuje ZRELOST.

Ko sem se začel resnično imeti rad,
sem si prenehal krasti prosti čas,
in prenehal sem ustvarjati mogočne projekte za prihodnost.
Danes počnem samo to, kar ustvarja zadovoljstvo in radost,
tisto, kar ljubim in kar ustvarja smeh v mojem srcu,
na moj lasten način in v mojem osebnem ritmu.
Danes vem, da se to imenuje ČASTITOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se osvobodil vsega, kar ni bilo zdravo zame,
od jedi, ljudi, stvari, situacij
in od vsega, kar me je vedno ponovno povleklo nižje, proč od samega sebe.
Na začetku sem to imenoval “zdravi egoizem”,
a danes vem, da je to LJUBEZEN DO SAMEGA SEBE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem prenehal imeti vedno prav,
tako sem bil manj v zmoti.
Danes sem spoznal, da se to imenuje SKESANOST.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem se odrekel življenju v preteklosti,
in da skrbim glede prihodnosti.
Sedaj živim samo v tem trenutku, v katerem se vse začenja.
Tako živim danes in to imenujem ZAVEDANJE.

Ko sem se resnično začel imeti rad,
sem spoznal, da lahko od svojih misli zbolim in da sem lahko slaboumen.
Ko pa sem spet našel moči svojega srca,
je razum dobil pomembnega partnerja.
To vez danes imenujem MODROST SRCA.

Ni potrebe, da se že naprej bojimo razprav,
konfliktov in problemov s samim seboj in drugimi,
ker tudi zvezde sem ter tja trčijo med seboj
in nastanejo novi svetovi.
Danes vem: TO JE ŽIVLJENJE.

Charlie Chaplin, sebi, za 70. rojstni dan. RIP
prevedel: J. Kozamernik

New Report

Close