Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja A vaši otroci tudi non stop govorijo?

A vaši otroci tudi non stop govorijo?

Imam 4 letnega sina, ki non stop, ampak res non stop govori. Začne zjutraj, ko vstane in konča zvečer, ko zaspi. No ja, včasih govori še ponoči. 🙂) Tiho je samo takrat, kadar je, še dobro, da ni izbirčen in ima dober apetit. 🙂)
Kadar ne govori, poje in si izmišljuje pesmice. Kadar se igra, govori kot da je športni komentator. V glavnem … včasih sem od tega že tako zmatrana, da ga lepo prosim, naj bo malo tiho, je kakšno minuto bolje, potem pa spet. Če želim po TV slišat kaj, kar me zanima, se moramo pa skoraj skregat, da je tistih par minut tiho.
Dobro, da je mali še dojenček, ker če bi imela dve taki klepetulji doma, pa res ne vem, kaj bi. 🙂)
A so tudi vaši taki?

Ne, ga znamo utišat… zlepa ali zgrda 🙂

Ja, imamo dve in mislim, da se mi bo zmešalo od tega govorjenja druga čez drugo. Ne vidim mkožnosti, da bi ju utišala.

Naš je 2 leti starejši, ampak enak čvekač kot je bil odkar se je naučil govorit. Njemu ni problem biti sam, ker se kljub temu non stop pogovarja. Še rajši pa ima, če kaj počne skupaj z enim od odraslih. Takrat pa od sreče najprej zapoje cel svoj repertoar, potem ti razloži vse dogodke izpred enega leta, obdela še vse najpomembnejše v njegovem življenju,obdela kaj si želi za naslednje rojstne dneve in božiče, potem pa kar po vrsti kaj on zna in kaj bo naredil in kakšne turbo pogone bo vse to imelo in koga bo vse še to naučil delati,….se ne neha 🙂 Včasih ga utišam (ponavadi proti večeru, ko mi že vse zvoni v glavi), ampak načeloma sem pa čisto srečna, da je zgovoren in ima ideje. Ga je pa treba (vsaj po moje) malo usmerjati, ker če ga kar prepustim toku začne razlagati take traparije, da ni več ničemur podobno in se mi zdi, da govori samo zato, da se posluša.
Bojim se, da z drugo ne bo nič drugače.

Ja tud naš 4letnik je tak:)
V stavkih govori od 18m, povsem razumljivo. Pa zanima ga ogromno stvari, tko da včasih ga tudi jaz prosim, če je lahko mal tiho.

No, sestrica pa pri 17m veliko govori, čeprav uporablja samo besedi ATA in JA:) Zdej si pa to predstavljaj, dopolda ko sva sami kako je to slišat. Pa veš kako je huda, če se kdaj naredim da česa ne razumem. Zelo rada pa posluša pesmice in tudi poje, k sreči takrat uporablja samo AAA…

Lp, Špela ************* <http://spela1.moj-album.com> <http://servetke.moj-album.com/album/874923/>

A ni to lepo? Bi rajši videli, če bi cel dan spregovorili dve besedi in ždeli nekje v kotu? Jaz uživam v tem, ko naša kar naprej goflja. Če utihne za nekaj časa, je že dolgčas.

ja, moj 4 letnik tako govori že od 2 leta starosti. Vse mogoče in edino res med jedjo je tiho, pa še takrat samo kadar ima polna usta.

In, ne, ne utišamo ga ne zlepa ne zgrda. Ravno zaradi njegovega govorjenja in spraševanja ima nadpovprečno tazvit besedni zaklad, poleg tega govori zelo zapletene besede s katerimi imajo včasih še odrasli težave, izredno je “razgledan”, torej odstopa od povprečja.

In jaz sem vesela, da je tako, čeprav bi tudi sama najraje včasih poiskala kak gumb za izklop.

He, he 🙂))

Nas je bil zgovoren ze kot dojencek, kar naprej je spuscal glasove in glasovne melodije. Ko je spregovoril, kar je bilo sicer zelo pozno, se pa ni vec ustavil. Danes je star 11, vcasi ze utihne, ampak malokdaj. Se je pa naucil pocakati, da kaj pove, da ga slisim. Jap, vcasih zna biti kar utrujajoce, ko se trudis poslusati otroka, mozgani ti pa rinejo kam drugam…

Ni pomembno biti popoln, pomembno je biti popolnoma to kar si.

KO ne zmorem več,
ko želim misliti kaj drugega,

sem se naučila poslušati z enim ušesom, pa še to le melodijo govorjenja … ko je kaj važnega, se melodija spremeni, takrat spet zastrižem z ušesi …

Sebe izklopim, ne njega.
Med izklopom govrim: aha, ja, a tako, nemogoče, res ali pa ponavljam zadnjo besedo …

Naša je stara dve leti, pa tudi ves čas govori. Prav simpatično jo je poslušat. Pa petletnico in osemletnika tudi. Kaj vse izvem!

Še ena. Naša hči ima za povrh še zelo močan glas tako da mi zvečer zvoni v glavi. Kadar mi dokončno prekipi, se spomnim na to, kako nas je skrbelo, ko skoraj do treh let in pol ni niti ust odprla in se takoj bolje počutim.

Naša je stara 18M in tudi že vse pove in vse razume. Je veliiika klepetulja in že par sekund po tistem ko zjutraj odpre oči, začne govoriti. Meni jo je pa tako lepo poslušat in me niti malo ne moti. Navajena sem, da lahko medtem, ko jo poslušam ali se z njo pogovarjam, delam še druge stvari. Ta starejši je tud rad govoril, kot malček, zdaj pa nekje v mejah normale.

Od prijateljice sin že od drugega leta (zdaj je tri) non stop blebeta – meni gre na živce, a na srečo mi ga ni treba prenašat cele dneve:)

Joj, kje najdete živce za vse to? Meni bi se utrgalo kaj takega imeti doma:)

A ti imaš svoje otroke? Ne bi rekla, da lahko tole izjavi ena mama. A ga boš oddala, če bo tak? Halloo!

Imam 2, stari 5 in 7 let in ko postane tiho, natančno vem, da se dogaja kaj nedovoljenega, tiho sta samo, ko kaj špičita.

Tudi jaz sem se navadila, da izklopim sebe, drugače ne gre.

Imam dve hčeri, ki govorita non stop (4 in 10 let) in ju tudi včasih milo prosim, naj nehata. Imam pa tudi sina (8 let), ki ga milo prosim, naj kaj pove, pa noče. In nisem prepričana, da je to bolje, tako da… sprijazni se. Vsaj veš, kaj dogaja.

Trije, ki non stop govorijo.
Saj mi res včasih zvoni po glavi, ko se oglašajo vsi trije en čez drugega, priznam. Pa jim dopovedujem, da počakamo, da eden konča.
Ampak ne razumem, kako vam grejo lahko vaši malčki na živce, če klepetajo? Bi bilo bolje, da pri 4 še ne bi govorili?

enako! stara 7 in 4 leta, tamala je sploh taka klepetuja, da je ni za ustavit.

včasih govorita en čez drugega, da ju moram prekiniti, ker tudi pod razno ne razumem kaj hočeta povedati 🙂

to sta “podedovala” po starem atu – tudi nikoli tiho 🙂

tudi mi imamo radio.
In ta postaja mi je najljubša na svetu.

A ti imaš svoje otroke? Ne bi rekla, da lahko tole izjavi ena mama. A ga boš oddala, če bo tak? Halloo![/quote]

joj, dej, umiri konje! Ne nisem mama in ne mislim biti, ker niti pod razno nimam živcev za to. Kot sem rekla, meni je kar slabo ob misli, da bi imela kaj takega doma in nikoli (ali pa zelo malo) miru. Poznam pa otroke preko prijateljic in vem, kako zgleda – jaz živcev za to nimam in to tudi naglas povem.

in s tem ni nič narobe, zato prosim brez kakih pljuvanj in teženj!

New Report

Close