5 let-ne zna šteti

Lep pozdrav vsem na forumu!
Upam, da se o tem še ni pisalo, če pa se je pa bi prosila za linke, saj z iskalnikom nisem našla takšnega naslova.Pri nas doma imamo že nekaj časa težave z učenjem naše petletnice.S tem ne mislim, kakšnih zahtevnik računov, pisanja stavkov itd.Zatakne se nam že pri štetju do pet, pri razpoznavanju osnovnih barv in to naju z možem vedno bolj skrbi, saj se z neverjetno naglico bliža šola.Kadarkoli želiva z njo ponavljati štetje ali jo vprašava za kakšno barvo pade v jok in da se njej ne da.Nekaj časa sva jo pustila pri miru in smo samo pri branju knjige kaj prešteli, ugotavljali barve, ampak sedaj pa misliva, da je že skrajni čas, da osvoji vsaj osnove, katere mora vedeti že na sistematiki pri petih letih.Kaj storiti?Je možno,, da ima težave z razumevanjem?
Hvala lepa za vse nasvete in vaše izkušnje!

Nesa

Mogoče ne mara usmerjene dejavnosti. Znanje preverita tako, da jo pošljita po rumeno majico, zeleno jabolko ipd. Če pa ne zna šteti, nič hudega, saj zato pa imajo šolo. Sama delam v 1.r devetletke in tam se vsega naučimo. Za barve je pa skoraj že čas. Je pa tako, da nekateri otroci ne marajo šolskega tipa preverjanja. Preverita tako kot sem že opisala. Pa veliko sreče!

Vse skozi igro, šteje, barve, računanje….., očitno sta ubrala napačno taktiko, če otrok pade v jok, morda sta jo preveč posiljevala in so se ji stvari uprle. Nekaj časa ji dajta mir, nato pa igra. Barvajte vsi in ona naj vama podaja barve, enkrat zeleno, drugič rumeno, črno……

lp

Poskusite z igrico Človek ne jezi se.

Pri nas se je obnesel otroški monopoli, mimogrede je še začel seštevati na prste. Lep pozdrav!

Tudi naš (zdaj 6 let) je lani štel vedno napačno in sem se kar križala kaj bomo z matematiko. No naj povem, da zdaj ko je v šoli tudi vsak dan malo vadimo doma, ga ata motivira in sem bila prav presenečena, da je prejšnji teden štel do 100. Tudi številke se komaj zdaj učimo, itak se jih bodo v tem šolskem letu, pa mu bo potem verjetno lažje. Lani ni hotel nič delat v vadnice, zdaj pa kar mora. Uporabljamo Vseznalčke, od pikapolonice posebne izdaje Šola za šalo, posebna izdaja Igre, Bertijeva vadnica. Te vadnice so prima in skozi igro barvamo, štejemo, rišemo. Poskusite s tem, drugače pa jo še malo pustite, pa na pomlad spet, mogoče ji bo potem lažje.

Boš videla, kaj bosta opravili na sistematskem. Ko je bil naš star 3 leta, je tudi izgledalo da pozna samo modro barvo in nobene druge (malo smo se sekirali, priznam, ker je starejša pri 3 letih barve poznala, panike pa seveda pri tej mladosti še nismo delali). No, na psihološkem pregledu je pa mama skoraj s stola padla, ko je recitiral barve kot za šalo, edino pri rumeni se ni spomnil imena, pa je rekel, takšna kot je sonček. Kaj hočem reči? Morda mu je pač nadležno, da ga vidva na tak način “maltretirata”, ko pa bo začutil, da je stvar resna, se bo pa pokazalo, da zadeve obvlada (in vama pač na svoj način kontrira). Za pomiritev pa tudi jaz predlagam preizkušanje po principu prinašanja stvari določenih barv (zelena brisača) in določenega števila (pet kock). Tako bosta najhitreje ugotovila, kaj je na tem.

Če rada poje si izmislita eno pesmico, kjer zapoješ 1,2,3,4,5….(mamica je zaspana spet) recimo!
Glede barv pa lahko recimo na sprehodu za vsako stvar omeniš; kako lepa rumena hiša, kako lepo zeleno drevo, kako velik zelen avto, ali pa se gresta igrico, če ugotovi kakšne barve je avto dobi poljubčka ali kaj drugega.
Ne je forsirat in ji na lep način vedno govori, sigurno si bo zapomnila!

Hvala lepa za nasvete!Ste me kar malo pomirile.Morda sva res midva preveč paniko zagnala, a resnica je, da me kar pri srcu stisne, če samo pomislim, da je lahko kaj narobe v njenem dojemanju.Zelo rada riše, nastopa, si sama zmišljuje zgodbice, a takšnih stvari, ki niso povezane z njeno domišljijo pa zavrača z vedno istim odgovorom, ne vem, se mi ne da.Razlog za skrb pa je ravno sistematika, ko naju je zdravnica skoraj naročila za ponovni pregled, ker ni hotela šteti in povedati barve kock.Očitno si bo treba sposoditi kakšno knjigo in resnično vse delati skozi igro, da se ji ne bo vse zamerilo še pred šolo.Hvala lepa za nasvete, bomo poskusili tudi to.
Lep pozdravček!

pri nas doma imamo tudi eno tako štiriletnico, ki sploh ni za številke. moram pa povedat, da je sploh ne silimo kaj, da bi se ji to lahko uprlo, ampak to ugotavljam skozi igro. zaenkrat sploh še nima številčne predstave. šteje pa : 1, 8 10 in to je vse.
tako se tudi jaz priporočam za kak nasvet kako otroku približati številke na enostaven in razumljiv način.

Pozdravljene,

treba je ločiti štetje in “razumevanje števil”. Prvo nima z matematiko skorajda nič skupnega. Šteti se učimo s podobnimi metodami kot pesmice. In podobno kot pri kateremkoli memoriranju je pomembno število ponovitev dejavnosti. Večkrat kot otrok štetje sliši ali poskuša ponoviti, lažje bo šlo. Enako velja za barve. Nekateri otroci bolje memorirajo, drugi nekoliko slabše. Matematične sposobnosti se razvijajo ne glede na ta znanja. Ob učenju izhajamo iz iger in učenja preko izkušenj. Će prav razumem sistematiko, gre za take vrste štetje.

Otrok bo delal raje, če mu vprašanja zastavljamo mimogrede in uporabljamo predmete, ki so trenutno pri roki.

Kot so povedale že predhodnice, običajno vadimo skozi :
vsakdanjo rutino:
dajva na mizo 1,2,3 skodelice, daj spat 5 medvedkov, postriziva 1,2,3,4,5 nohtkov, kupiva 1,2,3 sladolede… otrok/starš glasno šteje; štejemo do števila, ki predstavlja otrokovo starost.
igro:
igrice za prstke (ta pravi jejmo,..), pobarvanke, kjer šteje ob barvanju, igra “moje skrito število pove koliko je star Matej. Ugani skrito število!”, polžek po katerem skačemo kot pri ristancu in zraven štejemo, “vojna” s kartami kjer odstranimo vse figure, domača “trgovina” kjer prodajamo za lešnike
izštevanke, pesmice:
En kovač konja kuje, Štiri majhne račke šle so na potep, En mali slonček, Prvo leto, ko sem služil, .

Pomembno je da otrok ob štetju razume, da npr. kazalec ni sinonim za število 2.

Ko štetje povežemo z matematiko, naj bi otrok prešteval predmete. Ob tem naj se jih dotika. Šteje naj tudi, če predmeti niso v vrsti. Večkrat naj prešteva število članov enake množice, ki so različno razporejeni (avtomobilčki na avtocesti, isti avtomobilčki v garaži, na parkirišču, v škatli).

Količinska opredstava o številu, da torej vemo “koliko” je 4, se prične z razvijanjem pojmov več, manj, enako mnogo. Temu služijo vaje tipa “poveži kužke in hišice”, “ali je na mizi dovolj prtičkov za vse člane družine”, igre s kocko (zares je zelo pripraven monopoli). Količinsko predstavo ima otrok običajno dovolj razvito, ko se prične zavedati da je treba npr. k 4 dodati le 1 da se dobi5 (npr. ko šteje medvedke).

V povprečju naj bi otroci šteli in do njihove starosti, pri petih letih torej do 5. Ker govorim o povrečju se torej nič kaj preveč ne sekirajte.

lp
alenka

New Report

Close