Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Psihologija in psihiatrija Zasvojenost in pomoč 40 dni brez alkohola – PRIJAVE 18.2. – 4.4.2015

40 dni brez alkohola – PRIJAVE 18.2. – 4.4.2015

Prekomerno uživanje alkohola prizadene dostojanstvo mnogih ljudi, še posebej otrok.
Pokažimo jim, da smo z njimi!

V znamenje solidarnosti s simbolno gesto izrazite podporo tako, da zapišete svojo pridružitev in osebno sporočilo.

Hvala.

Lep dan.

Sam spijem približno zaboj piva,
5 litrov vina, 1 liter žganja,
v celem letu, tako da zame
dodatna abstinenca ne pride v poštev.
Alkohol uživam v tako malih količinah,
da ga sprejemam kot zdravilnega.

…tudi letos je to za naju z možem ena od postnih vaj…

Živjo Andreja,

pomagaj meni in morda še komu, prosim, razjasniti, komu je namenjena akcija “40 dni brez”?
Za preventivo ali kurativo? Čigavo?
Tisti, ki nimajo problemov tega (ozaveščanja ali solidarnosti) ne rabijo.
Tisti, ki probleme imajo, pa tudi ne. Kajti, alkoholik zato, da ženi “dokaže”, da ni alkoholik, lahko tudi tri leta abstinira, potem pa v 14 dni vse noter prinese. Ali pa, da samo 40 dni ne pije (in nepoučena žena bo verjela, da ni alkoholik), potem bo pa na primer celo leto notri prinašal? Otrokom? Kako bodo otroci, ki ne vedo niti, kako izgleda normalna družina, začutili ali videli, da smo z njimi? Saj jim morda dajemo lažno informacijo, da biti 40 dni brez pomeni, da oči ali mami nista alkoholika? Kako naj bi začutili MOJO solidarnost? Otroci potrebujejo vesela in zadovoljna starša (moji ju imajo), ki lahko samostojno prehranjujeta svojo družino in sta z veseljem občasna zmerna pivca ali pa abstinena, če je bolezen pri hiši. Vsi, ki poznamo alkoholizem od blizu vemo, da varnega dnevnega odmerka količine pitja ni, kakor ni varnega odmerka droge. Ker je zasvojenost odvisna od naše psiho-fizične odpornosti, ki pa je nihče ne pozna. Pri mladoletnih otrocih že zelo nizka doza lahko pomeni prehod v zahrbtno bolezen. Ko bo znanost začela v zdravstvenem domu gledati naše gene, tako kot kri, da nam bodo povedali, kateri bolezni smo podvrženi, bodo nekateri morda laže brezskrbno pili.
Do tedaj bi pa mogoče pomagale preventivne akcije, ki bi od vrtca naprej našo mladež poučevale in ozaveščale (kot za varnost v prometu in z ustreznim izpitom), da v vsakodnevni prehrani varnih količin pitja ni. Količine, o katerih govorijo strokovnjaki, bi bilo morda kvečjemu potrebno pretvoriti v letno količino, tako kot je to opisal dr. Luigi zgoraj.
Za kurativo pa: alkoholikom pomagamo tako, da jim ne pomagamo. Niso namreč alergični samo na alkohol, ampak tudi na našo pomoč. So namreč odrasle osebe, mi pa ravnamo z njimi kot z majhnimi otroci. Ko jim gre za nohte, pomoč ponavadi poiščejo sami, bolje je če jo poiščejo sami, če želimo, da bosta njihova abstinenca in treznost dolgotrajni.
Razlikovati bi bilo po mojem treba tudi med tem, kaj lahko naredi družba/država in njeni podsistemi po službeni/politični dolžnosti in kaj mi državljani kot posamezniki.
Drage sodržavljanke in sodržavljani, po mojem lahko vsaj za kakšen procent zmanjšamo toleranco do vsakodnevnega pitja alkohola. Četudi je proizvodnja alkohola v naši deželi velika gospodarska panoga, morda le ni treba, da od nje več Slovencev umre kot pa živi.

Kaj pa o tem mislite drugi?

hello
ja se strinjam s teboj saj sem sam preiskusal 10 let ob postu ne pit pa je morda en post uspelo in se to na zacetku ko ni blo se hudo pitje, zato drzi vse kar ai napisala
hvala Bogu ali Visji sili kot jo razumem da mi ni treba vec piti in se ne obremenjujem s postnim casom
je pa pozitivno da se tisti ki so se pri pitju vsaj malo ustavijo in razmislijo pa tudi da se na to temo tu pogovorimo in se komu pomagamo da stopi na mojo pot, se splaca
lp

Pridružujem se akciji, ker so problemi alkoholizma veliko večji, kot smo jih pripravljeni priznati!

Seveda se pridružujem akciji 40 dni brez alkohola!

Pridružila sem se se akciji
– kar pa je zame morda prazna gesta, ker ne pijem. Popolen abstinent. Pojasnilo : ne abstiniam zaradi zdravstvenih vzrokov, veroizpovedi ali kakšne čudne veganske diete. Nekako nisem dobila pravočasno te navade in zdaj ne pijem alkohola iz nekakšne trme – vsi mi pravijo, da bi včasih pa vendar morala.
“Kaj boš na svoji poroki nazdravljala z otroškim šampanjcom?” “A ti zmerom voziš?” “A si prefina za nas?”
– odzivi, ki po mojem mnenju pokažejo naš odnos do pitja.
Nenormalno je ne-piti. Alkohol ni kot so cigarete – nekoč predpisovane nosečnicam za pomiritev in danes rakotvorne – odnos do njega se ni bistveno spremenil. Je normalno kdaj pa kdaj piti. S prijatelji, ob posebnih priložnostih,… je del kulture. Kulture pitja. Dobro je piti kulturno, kulturno pitje je vljudno.
Akcija 40 dni brez alkohola je marsikomu, ki sicer ni bil odvisen, pokazala kako velik in neizogiben del kulture je pravzaprav alkohol. Neizogiben, kot vojna v večernih novicah. Del človeške kulture dlje, kot so del kulture čevlji.
In morda s tem kulturo pitja v Sloveniji ni nič narobe (laž!). Pa vendar, otroci se te iste kulture šele učijo. Se spomnite kako so vam pojasnili zakaj je treba hoditi po robu ceste? In jesti za mizo in ne s tal? Morda se bo kdo več spomnil pojasniti zakaj in do kakšne mere se pije na račun te akcije. Morda se bo kdo zavedel, da pije preveč. In da ga/jo nekdo opazuje. In hoče biti točno tak kot on/a.
Pa ne pozabite, današnji otroci nam bodo izbirali upokojenske domove!