21.12.2006
Ta dan me je samo po točno 6mesecih ,ko je odšla med angelčke princeska Ajša pri enem letu starosti ;žal moral zapustit bratec v 16tednu nosečnosti.
Čeprav bi se morala veselit rojstvo njune sestrice(čez tri tedne) je v meni velika žalost.Pogrešam ju ,vsak dan se sprašujem kakšna bi bila ,bi Ajša že shodila ,kako bi izgovarjala prve besede ,bratec bi pa bil v tem času star pol leta ,čebljal ,primal igračke,…
…boli ,boli…
hvala ,ker preberete mojo zmedeno sporočilo!
Draga PikaPoka, tako zelo mi je žal, da se ti je moralo to zgoditi, danes je zelo, zelo žalosten dan.Tvoja dva angelčka sta s tabo neprestano, vedno in povsod.Zdrži zaradi tvojega otročka, ki ga nosiš, veliko, veliko toplih objemov ti želim z njim.
Jaz svojo deklico tako pogrešam, da se mi že meša, tako rada bi jo objela, ji povedala še toliko stvari, ji pokazala, da jo imam rada…pa ne morem. Bolečina je neznosna in tako trga…
S tabo sem in mislim nate, mislim na vse vas drage prijateljice, rada vas imam. topel objem..
Draga PikaPoka!
Vem kako boli in vem kako ti misli neprestano begajo k tvojima angelčkoma. Tako si tudi jaz predstavljam, kakšna bi bila sedaj že moja punčka, ki bi bila na božični večer stara 7 mesecev. Kar predstavljam si jo ob božičnem drevescu, v mojem naročju. Bojim se božičnega večera, ker bo preživet brez nje, ker naša družina ni takšna kot bi morala biti, ker nam manjka naša malčica. Na grobu ji prižigam svečke, da ji v teh mrzlih dneh ne bi bilo tako hladno, to je vse kar ji lahko dam.
Upam, da ti pričakovanje njune sestrice da moč, da bo tvoja bolečina vsaj nekoliko manjša.
Objem,
Silvya.