hvala za vzpodbudne besede. fora ej v tem, da pri naju pogovor ne pomaga…sem v dveh letih poizkusila že vse, kar sem lahko…ne vem, ali naj se odmaknem za nekaj časa, ali naj njemu prepustim, da kadar me želi videt, naj me pokliče…uglavnem, ful ttrpim…ni mi žal za vse, kar sem mu do sedaj dala, ker ko imaš ti nekoga tako rad, lahko samo daješ…in ti ni težko…tudi, če nimaš zase…govorim o materjalnih in tudi o nematerjalnih stvareh…važno je to, da je človek ob tebi…nič drugega ne zahtevaš od njega…ampak hudo mi je, ker se mi vse to dogaja…vsak dan je bolj hudo in vsak dan bolj trpim…
glede mojega bivšega pa vem, da bo potrebno še veliko dela in potrpljenja in vem, da se bo vse to rešilo, kot je treba…

New Report

Close