Včasih je težko ločiti pristranske informacije od nepristranskih. Na žalost se za pristranskimi vedno skriva promocija določnih izdelkov ali pa je stran financirana s strani xy združb. V večini primerov je torej glavni namen marketing, ne pa za ohranjanje zdravja ljudi. Bodimo kritični do informacij, ki jih prejemamo. Če se sliši predobro, da bi bilo res, zelo verjetno ni. Kar se tiče hujšanja in ohranjanja želene telesne mase, na žalost ni bližnjic.
Kaj pa imajo vse diete skupnega in zaradi česar posledično shujšamo?
Kalorijski deficit. To pomeni, da je poraba kalorij večja od vnosa. To je ena in edina formula, ki velja pri izgubi telesne mase. Ne glede na to, kako pridemo do tega. Pri dolgotrajnih restrikcijskih dietah pa lahko pride tako do energijske kot hranilne podhranjenosti. Kaj to pomeni? Tveganje za hranilno podhranjenost se pojavi predvsem pri tistih dietah, ki popolnoma izključujejo določeno skupino živil iz prehrane in le-teh ne nadomeščajo. Pri dolgotrajnih nizkokaloričnih dietah pa se upočasni naš metabolizem, kar kasneje privede do tako imenovanega ”yo yo efekta”. 70% dnevnih energijskih potreb predstavlja naš bazalni metabolizem. To je energija, ki jo naše telo porabi zgolj za delovanje. Če damo našemu telesu manj kalorij, mu ne bo preostalo drugega, kot da se temu prilagodi- se zmanjša naš bazalni metabolizem. Zatorej se ljudje, ko se po neki dolgotrajni dieti, vrnejo na stari način prehranjevanja, zredijo.
Za izgubo telesne mase je poleg energijskega deficita pomembno, da stremimo k temu, da povečamo svoj bazalni metabolizem. Večji kot je, več kalorij naše telo porabi zgolj za delovanje. Na naš metabolizem sicer vpliva veliko dejavnikov, kot so starost, genetika in spol, na katere ne moremo vplivati. Lahko pa nanj vplivamo s treningi za moč in zadostnim vnosom beljakovin, ki so osnovno hranilo za naše mišice. Več kot imamo mišične mase v primerjavi z maščobami, več kalorij bomo porabili pri dnevnih aktivnostih.
Za dolgotrajne spremembe življenjskega sloga moramo biti potrpežljivi in si postavljati realne cilje. Poudariti moram tudi pomembnost konstante v prehranjevanju, saj ima naše telo rado red. Najdimo način prehranjevanja, ki nam ustreza, in se tega držimo. Na žalost ni zapisane neke vsesplošne diete, saj smo si ljudje preveč različni.
Pomembno je, da napolnimo svoje telo s pestro in uravnoteženo hrano. V splošnem naša prehrana naj ne vsebuje prevelikih količin predelanih mesnin (kot so: salame, šunke, klobase, prekajeno meso,…), živalskih maščob (odstranjevati vidne dele maščob), soli (živilo naj vsebuje manj kot 1,5 g soli/100 g živila), enostavnih in dodanih sladkorjev (živilo naj vsebuje manj kot 10 g sladkorja/100 g živila). Uravnotežen krožnik sestavljajo: 1/2 zelenjave (kuhana, sveža ali konzervirana), 1/4 polnovrednih ogljikovih hidratov, bogatih s prehransko vlaknino (polnozrnata žita, polnovredne kaše-ajda, kvinoja, pira, proso, ovseni kosmiči, semena, oreški) in 1/4 pustih beljakovin (meso, ribe, jajčka, mleko in mlečni izdelki (skyr, skuta, jogurti, sir), stročnice (soja, grah, leča, fižol, čičerika), oreški.). Tako sestavljen krožnik nas nasiti za dlje časa, zmanjša željo po prigrizkih. V zdrav način prehranjevanja spada predvsem zavedanje, da so čisto vsa živila lahko del le-tega. Ključ je le v zmernosti. Delitev živil na zdrava in nezdrava sproža občutke krivde in predstavlja stres za naše telo. Ko pa je telo pod stresom, pa naj bo to psihični ali fizični, se v njem dogajajo spremembe na vseh ravneh. Z vidika hujšanja pa je pri dolgotrajnem stresu najbolj pomembno izpostaviti hormonsko neravnovesje, ki vpliva tako na našo izbiro hrane kot na presnovo le-te.
Kljub temu, da prehrana igra ogromno vlogo pri zdravem življenjskem slogu, pa so prav tako pomembni telesna aktivnost, stres in spanec.
Sama pri prehranskem svetovanju zagovarjam individualni pristop brez štetja kalorij in izključevanja živil iz prehrane. Če želimo dolgotrajno spremeniti svoj življenjski slog, se moramo naučiti poslušati svoje telo in temu prilagoditi naš način prehranjevanja. V Sloveniji poklic dietetika oz. prehranskega svetovalca še vedno ni definiran. Kar pomeni, da se lahko za prehranskega svetovalca razglasi praktično vsakdo. Sporno je tudi dejstvo, da je na spletu poplava tečajev in programov, ki obljubljajo naziv prehranskega svetovalca. Sama sem dietetičarka z opravljeno diplomo in z gotovostjo lahko trdim, da so moje kompetence in kvaliteta znanja neprimerljivi z nekom, ki ima opravljen le tečaj. Pri izbiri prehranskih svetovalcev bodite previdni in preverite njihove reference in izobrazbo. Konec koncev, gre za vaše zdravje.
Več prehranskih nasvetov in receptov za ohranjanje zdravega načina življenja pa najdete na moji spletni strani www.zalasnutritips.com.
Zala iz Zala’s Nutritips
Foto: Profimedia
