Demenca: povezave s kozarcem vina vas lahko presenetijo

U. L., 28. november 2021.
Tema meseca: Demenca

Kar nekaj raziskav je pokazalo na povezavo med zmernim uživanjem alkohola in razvojem demence. Rezultati vas bodo presenetili. Preverili smo tudi, kakšen vpliv imajo posamezne diete.

Zdravila za demenco trenutno ni, večina načinov zdravljenja pa lajša simptome, ne da bi upočasnila napredovanje bolezni. Ali torej obstajajo načini za zmanjšanje tega tveganja?

Ali lahko “zdrava” prehrana zmanjša tveganje?

Vzdrževanje dobre telesne kondicije in zdravja lahko zmanjša tveganje za demenco – in prehrana je pomemben del vzdrževanja dobre telesne kondicije.

Obstajajo trdni dokazi, da tisto, kar je dobro za srce, je dobro tudi za »glavo«. Vsi vemo, da je zdrava prehrana dobra za srce.

Nekatere študije kažejo, da lahko sredozemska prehrana izboljša kognitivne funkcije. Ta prehrana vključuje veliko sadja in zelenjave, oreščkov in semen, oljčnega olja in rib ter majhne količine mlečnih izdelkov, jajc in rdečega mesa, skupaj z zmerno količino rdečega vina.

Nedavne raziskave so pokazale, da je mediteranska dieta povezana z boljšim kognitivnim delovanjem in upočasnjuje napredovanje iz blage kognitivne motnje v demenco.

Dieta MIND

Alternativa mediteranski dieti, je MIND dieta (Mediterranean Intervention for Neurodegenerative Delay). Dieta je podobna, vendar se osredotoča na zeleno listnato zelenjavo, drugo zelenjavo, oreščke, jagodičevje, fižol, polnozrnata žita, morske sadeže, perutnino, oljčno olje in vino.

Ta dieta temelji na živilih in hranilih, ki so povezana s preprečevanjem demence.

Kot zanimivost lahko omenimo, da je težava pri študijah o prehrani ta, da so opazovalne in da ljudje običajno ocenjujejo svojo prehrano s pomočjo vprašalnikov, o katerih poročajo sami. Vendar pa so raziskovalci dokazali povezavo med temi dietami in izboljšanjem kognitivnih funkcij.

Profimedia- Prehrana in demenca

Ena od raziskav je pokazala bistveno počasnejši upad kognitivnih sposobnosti pri tistih, ki so se držali diete MIND. Študija iz leta 2021 je pokazala pozitivno povezavo med rezultatom diete MIND, kognitivno odpornostjo in kognitivnimi funkcijami.

Dr. Christopher Weber, ki se se že več kot 20 let v praksi ukvarja z raziskovanje Alzheimerjeve bolezni, pojasnjuje:

“Sredozemska dieta in dieta MIND sta se v kliničnih študijah izkazali za koristni za zdravje možganov in srca. Združenje za Alzheimerjevo bolezen spodbuja vse k zdravi in uravnoteženi prehrani kot načinu za zmanjšanje tveganja za upad kognitivnih sposobnosti.”

Predelana hrana lahko poveča tveganje

Predelana živila imajo pogosto negativen prizvok. Strokovnjaki svetujejo, da uživamo uravnoteženo, raznoliko hrano, ki naj bo pretežno sveža, da bi ostali zdravi in vitalni. Toda, ali lahko predelana hrana poveča tveganje za razvoj demence?

Pri raziskavah na živalih je bilo dokazano, da  prehrana z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov povečuje tveganje za demenco in Alzheimerjevo bolezen. Študija, ki so jo izvedli v Franciji na ljudeh, je potrdila, da je pri starejših udeležencih, ki so vsak dan zaužili prigrizek z veliko rafiniranih ogljikovih hidratov, večja verjetnost za razvoj demence.

Druga študija je temeljila na povezavi uživanja predelanih mesnih izdelkov, kot so salame, klobase, slanine in demence. Redno uživanje predelanega mesa je povečalo relativno tveganje za vse demence za 44 %, za Alzheimerjevo bolezen pa za 52 %.

Ker pa gre za opazovalno študijo, so vsa tveganja relativna. Vse ljubitelje jajc s slanino lahko pomirimo, da je tudi eden od strokovnjakov dejal, da ga ti rezultati ne bi prepričali, da bi se odpovedal tej priljubljeni jedi.

Prehranska dopolnila in demenca?

Zagovorniki vitaminskih in mineralnih dodatkov jih pogosto kujejo v zvezde kot nadomestilo pri manj optimalni prehrani. Vendar, ali obstajajo dokazi, da lahko pomagajo v boju proti demenci?

V nedavni študiji so starejšim samcem podgan dajali predelano hrano z visoko vsebnostjo rafiniranih ogljikovih hidratov in ugotovili, da so se njihove sposobnosti učenja in spomina poslabšale. Pri drugi skupini podgan, ki so se prehranjevale enako, vendar z dodatki omega-3, ni bilo težav s spominom.

Avtorji študije so svoje ugotovitve pojasnili z vnetnim odzivom, ki ga povzroča predelana hrana. Znano je, da omega-3 odpravlja vnetja, kar bi lahko pojasnilo učinek pri podganah, ki so ta dodatek prejemale.

Vendar pa je malo drugih dokazov, ki bi kazali na to, da prehranska dopolnila vplivajo na demenco. SZO svetuje, da se držite načel zdrave in uravnotežene prehrane in redne telesne vadbe, ki bosta imeli pomembnejše učinke na vaše zdravje. 

Kaj pa alkohol?

Povezava med alkoholom in demenco ni povsem jasna. Medtem ko je pretirano uživanje alkohola močno povezano z razvojem demence, je učinek zmernega uživanja alkohola še vedno vprašljiv.

Večina študij kaže povezavo med majhnim do zmernim uživanjem alkohola in zmanjšanim tveganjem za demenco, zlasti pri pivcih rdečega vina.

Vsekakor pretirano uživanje alkohola ni zdravo, tudi za razvoj demence ne. Vseeno pa so dokazali tudi to, da je tveganje za njen razvoj večje pri tistih, ki so popolni abstinenti kot pri tistih, ki zmerno uživajo alkohol.

Zato je mogoče, da ima zmerno pitje alkohola nekaj zaščitnega učinka, vendar nobena opazovalna študija ne more izključiti vseh drugih dejavnikov. Morda se tisti, ki pijejo zmerno, bolje prehranjujejo, več telovadijo ali so na splošno boljšega zdravja.

Zaščitni učinek je morda želja tistih, ki si občasno privoščimo kakšen kozarček.

Demenca v številkah

Demenca je pretežno starostna bolezen, saj se je v zadnjih desetletjih povprečna življenjska doba precej zvišala. Običajno prizadene osebe nad 65. letom starosti, ni pa izključeno, da se pojavi že prej. Razvija se počasi in precej zahrbtno, več let.

Glavni simptomi demence so težave s spominom, izguba kognitivnih funkcij in koordinacije ter osebnostne spremembe. Najpomembnejši dejavnik tveganja za demenco je staranje – več kot 90 % ljudi z demenco je starejših od 65 let, vendar so pri tem prisotni tudi drugi dejavniki.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se v svetu v povprečju na vsake tri sekunde razvije en nov primer demence, vsako leto pa na novo odkrijejo skoraj deset milijonov novih primerov oseb z demenco. Po ocenah SZO je v letu 2018 v svetu živelo že 50 milijonov oseb z demenco, do leta 2050 pa se bo to število več kot potrojilo, na vsaj 152 milijonov oseb z demenco. (vir: NIJZ)

Po ocenah NIJZ je bilo leta 2018 v Sloveniji okrog 37.000 oseb z demenco, starih 60 let ali več (dobrih 11.000 moških in skoraj 26.000 žensk), leta 2030 bo v Sloveniji dobrih 48.000 oseb z demenco, starejših od 60 let (dobrih 16.000 moških in slabih 32.000 žensk).

Foto: Profimedia

O avtorju

U. L.

New Report

Close