fbpx

”Znašla sem se v brezizhodnem položaju in ne vem več kako naprej”

Zanimivo

Na forum Sociala, delo, izobraževanje in pravo pod razdelkom Ženske v stiski, je anonimna uporabnica izpovedala svojo težko družinsko zgodbo o alkoholizmu in psihičnem nasilju. Njeno zgodbo in odgovor strokovnjaka objavljamo spodaj.

b2a

Pozdravljeni,

znašla sem se v brezizhodnem položaju, ko ne vem več kako naprej.

S partnerjem sva v zvezi skoraj štiri leta. Pred dvema letoma sem sama, s kreditom kupila stanovanje, v katerega sva se vselila nakaj mesecev po nakupu. Sem edina lastnica nepremičnine, saj sama plačujem kredit in vse stroške – položnice. Pred slabim letom sem zanosila in dva meseca nazaj se nama je pridružil čudovit otročiček. Težave so se začele po tem, ko sem zanosila. No, v bistvu že prej, vendar sedaj vidim, da sem si pred njimi zatiskala oči in če bi le lahko zavrtela čas nazaj…

Partner ima težave z alkoholom. Povprečno je v zadnjem času okajen vsaj enkrat tedensko ali več. Ko omama mine, se opravičuje in stori vse kar je treba, le da mu oprostim. Fizično na srečo ni nasilen, je pa psihično nasilje prav tako nevzdržno. Dretje, zmerjanje, žaljenje… Zdaj mi je prikipelo. Sam se potika naokoli, s klapo samskih prijateljev in ga včasih ni domov do jutranjih ur. Službo ima tako, da lahko zjutraj pokliče in vzame dopust za zdravljenje mačka, tako da posebne odgovornosti nima. Glede na situacijo se je najin odnos precej ohladil. Lahko bi rekla, da do njega ne čutim več ljubezni in se čutim ujeto v odnosu, ki ga vzdržujem le še zaradi otroka. Zaradi njegove okajenosti so morali posredovati že tako moji, kot njegovi starši. Pa se ga žal ne prime. Ko je trezen je čudovit očka in partner, žal pa njegovo popivanje in nesramnost, kadar je okajen, prekrijeta vse, kar stori dobrega. Trudi se, da na navzven delujemo popolna družina, ki pa je daleč od tega. 

Odločila sem se, da moram zadevi narediti konec. Spremeniti se ne želi, jaz pa takšnega življenja ne morem živeti. Za otroka skrbim 90% sama, tudi finančno sem dovolj močna, da ne potrebujem pomoči. Že tako je življenje z dvomesečnim dojenčkom naporno, da mi ga otežuje pa še partner, pa je zame postalo nesprejemljivo. Vem, da tudi za otroka takšno okolje ni vzpodbudno.

Zanima me, na kakšen način naj dosežem prekinitev zveze in partnerjevo izselitev? Njegov vložek v nepremičnino – cca. 8.000 EUR, ki jih je vložil v adaptacijo sem mu pripravljena takoj izplačati. Več verjetno ne more zahtevati?

Jana Metelko, dipl.soc.del. svetuje:

Spoštovana,

Glede na to, da imata skupnega otroka, boste vložili sporazum ali tožbo za dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, za ureditev stikov in preživnine. 

Kar se tiče samega premoženja, vam svetujem, da se posvetujete pri kakšnem pravniku. Mislim pa, da imajo pravnico zaposleno tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo (DNK), tako da se lahko obrnete tudi nanje in mislim, da vam bodo znali svetovati. V vašem primeru verjetno pride v poštev tožba za izselitev. Citiram iz pravnega priročnika društva DNK: 

“Nekateri povzročitelji nasilja po prekinitvi odnosa nočejo zapustiti bivališča, v katerem so bivali skupaj s partnerkami v času trajanja odnosa in je lastnina partnerk – žrtev nasilja in/ali njihovih sorodnic ali sorodnikov. Najpogosteje na tak način nadaljujejo z izvajanjem nasilja. Zaščitite se lahko tako, da na sodišče vložite tožbo za izselitev oziroma to naredijo lastnice ali lastniki nepremičnine. Postopki v tovrstnih zadevah lahko trajajo tudi do pet let, lastnice ali lastniki pa v tem času nimajo druge izbire, kot počakati na pravnomočno odločitev sodišča. Ker je postopek dolgotrajen, je učinkoviteje, če hkrati vložite tudi predlog za prepustitev stanovanja po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini.

V primeru želje po anonimnem posvetu s specialistom na področju družinske problematike in ženske stiske, obiščite forum ZA ŽENSKE V STISKI.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?