Ženske in hrana

Zanimivo, Zasvojenosti

Današnja dilema žensk jesti ali ne jesti je podobna dilemi žensk izpred 30 let (pred seksualno revolucijo), ko so si

Veliko žensk ima močan občutek, da so ujete v »začaranem krogu« misli, bojev in akcij, povezanih s hrano. Nekatere v tem času še čisto »normalno« ali zavidljivo dobro funkcionirajo v družbi z drugimi – so odlične študentke, vestne delavke, skrbne mame, dobre prijateljice…

Druge pa imajo zaradi zasvojenosti s hrano lahko resne zdravstvene težave, tudi psihične in socialne – težko se osredotočijo, učijo, spijo, zapirajo se vase in nočejo govoriti o svojih težavah (stiski v kateri so) z nikomer… Tudi, če se obrnejo po pomoč včasih naletijo na nerazumevanje, poenostavljene rešitve v smislu – »Spravi se v red in ne kompliciraj!«

Kar pa ni tako lahko, kot si nekateri predstavljajo. Da to premagaš, moraš imeti predvsem samozaupanje vase in podporo ene ali več oseb, ki te razume in mu lahko-ji zaupaš. Potrebno pa je tudi veliko, veliko časa.

Današnja dilema žensk jesti ali ne jesti je podobna dilemi žensk izpred 30 let (pred seksualno revolucijo), ko so si postavljale vprašanje »bi – ne bi« v zvezi s spolnostjo. Simptomi so se spremenili, a za njimi skrita dilema ostaja enaka. Občutki, povezani s spolnostjo nekoč, so podobni tistim, ki se danes pogosto tičejo hrane – sram, strah, občutek krivde.«Pridne punce« ne upajo ustreči svojim potrebam in željam, zato da ne bi izpadle lene, brez samokontrole, neresne.

Ženske tako skušajo zanikati svoje osnovne potrebe (tako po hrani danes, kot po spolnosti nekaj desetletij nazaj) z namenom, da bi ustregle namišljenim družbenim normam pa tudi zato, da bi bile ljubljene, ker se podrejajo tem normam.

Obdobje zadnjih desetletij je eno najbolj strogih v zgodovini glede pravil in zapovedi, kako naj bi bilo videti žensko telo. Vitkost brez maščobnih oblog je obsedenost, ki se reklamira na vsakem koraku in na ta račun služi »industrija vitkosti in lepotnih idelaov«. In četudi marketing zamolči, kakšna je pot do vitkosti, je ta večinoma začinjena z odrekanjem, telovadbo, nevarnimi metodami in preparati za hujšanje (od odvajalnih čajev, tablet za zmanjševanje teka, do bolečega kozmetičnega odstranjevanja maščob s pomočjo kirurgije).

Edino kar je jasno pri sporočilu industrije je, »Vitkost prava stvar«.

Četudi so ženske danes bolj samozavestne, kot pred desetletji, pa se še vedno trudijo ugajati družbenim standardom lepote.

Ljudje že vseskozi skrbijo za svoj videz, a to kar ženske danes počno za vitko telo že meji na množično obsedenost. Česa vsega se lotijo s ciljem (p)ostati vitka: ne dovolijo si jesti, ko so lačne, štejejo kalorije, prepovedo si uživati v priboljških, jedo le sadje ali zelenjavo nekaj dni, ogljikove hidrate črtajo iz seznama dovoljenih živil, izpuščajo zajtrk, namesto kruha jedo le še kartonu podobne tanke »hrustljave kruhke« brez okusa,itd…

Potem so tu še ženske, ki si zares privoščijo jesti le ob koncu tedna ali pa telovadijo ves svoj prosti čas, porabijo več kot polovico svojih osebnih dohodkov za raznovrstne metode hujšanja,itd…

Ženske danes je strah, da bi postale »debele«, če bi se zanesle na občutek lakote in sitosti, debelost pa bi lahko ogrozila njihove možnosti za kariero, ljubezen, uspeh.

Kajti vitkost se danes postavlja skoraj kot sinonim za srečo in uspeh.

Hrana predstavlja ženskam moro in mučno odpovedovanje, a hkrati tudi užitek: ženske neredko sanjarijo o hrani. Nekaterim je prva misel v dnevu, namenjena hrani, druge si skrivaj kupijo in privoščijo sladkarije, tretje se že med delom veselijo polnega hladilnika, ki jih čaka doma, itd… O hrani sanjarijo, a le redko tem sanjam ustrežejo – hrano si zares privoščijo le, kadar bi rade pomirile svojo razburjenost ali jezo, oziroma kadar potrebujejo tolažbo za svojo žalost.

Danes skoraj ni ženske, ki je ne bi bilo vsaj kdaj pa kdaj strah hrane, ki se ne bi borila s svojo slo (potrebo) po hrani. Skrajnost so ženske z anoreksijo, ki bolj, kot so lačne, bolj zanikajo potrebo po hrani.

A tudi vedenje »normalnih« žensk je polno podobnih bitk s hrano.
Koliko žensk lahko brez kančka vesti pospravi porcijo sladoleda s smetano?
Koliko jih je, ki bi uživale v slavnostni večerji, ne da bi pri tem vsaj majčkeno štele kalorije ali razmišljale o pridelanih maščobnih blazinicah.
Koliko jih poznate, ki jim ni mar, da so (ali da bi bile) »debele«?
Tudi ženske, ki svojo težo uvrstijo v razpon »normalne telesne teže«, pogosto govorijo o sebi koto debelih, še posebej, če si privoščijo obilnejši obrok ali celo sladico.
Večino žensk je sram, če se zredijo za kilogram ali dva in nato sledijo »ukrepi za povrnitev samonadzora«, kot je npr.: črtanje določenih živil iz jedilnika …

Več si lahko preberete v nadaljevanju članka Motnje hranjenja so problem zasvojenosti s hrano

RSS Ustavi se!

  • Kako preko strahov do samozavesti?
    Občasno me kontaktira kdo, ki bi želel imeti boljšo samozavest in pričakuje razrešitev svoje situacije v enem samem kratkem srečanju. Seveda je to mogoče. Toda čudeži se ne zgodijo vsak dan.
  • Moja prva ljubezen
    Klečanje na zemlji me približa tej Materi kot nič drugega. Bolj jo duham, bolj jo čutim, globlje zakopljem roke v prst, bolj se ji poklonim.
  • Moja pot do izgorelosti na grafu
    ... sledi faza psihoterapevtskega odpravljanja notranjih "moram" prisil, s spoznanjem, da se je nesmiselno do konca gnati za doseganje povečini ne lastne sreče in le kratkotrajnega zadovoljstva zase, ki bo trajalo samo dotlej ...
  • Ali kava – kofein res dvigne energijo?
    Vam je znano? Po treh urah intenzivnega dela se zgodi: »Uf, zdaj pa rabim pavzo. Skodelica kave se bo kar prilegla, da si napolnim moči.«
  • Kako uravnavate čas? Člani Združenje manager za #ustavise
    Člane Združenja manager smo vprašali, kako uravnavajo čas namenjen delu in čas namenjen sprostitvi.