fbpx

Zdravnik najmanj 15 % časa porabi za administracijo

Obvestila

Slovenska medicinska akademija v sodelovanju s Slovenskim zdravniškim društvom organizirala okroglo mizo na temo administracije v zdravstvu.

kardiološki rječnik

Okrogla miza je potekala na temo neracionalnih in preobsežnih zahtev po administrativnih storitvah v zdravstvu.

Res je sicer, da je beleženje zdravstvenih storitev neobhodno za spremljanje zdravstvenega stanja bolnikov, preverjanje učinkovitosti zdravljenja, za komunikacijo med različnimi nivoji zdravstvenega varstva in dokaz o obsegu in vrsti opravljenih storitev.

Pojavlja pa se vprašanje, če niso morda upravičena le tista administrativna opravila, ki služijo bolniku in pomagajo zdravniku pri pravočasni izvedbi kakovostnih zdravstvenih storitev.

Obseg administrativnih storitev je po posameznih strokah različen, najbolj obremenjeni sta družinska medicina in psihiatrija.

Mednarodne raziskave so pokazale, da ni sprejemljivo, če zdravnik več kot 15 % svojega delovnega časa posveti administrativnim opravilom.

Ameriško zdravniško združenje je opravilo anketo o administrativnih opravilih zdravnikov različnih specialnosti in ugotovilo, da v povprečju porabijo do ¼ delovnega časa za administracijo, kar je po njihovi oceni preveč.

Kako je z administracijo v Sloveniji?

Tudi izkušnje slovenskih zdravnikov z obsežnejšo administracijo niso spodbudne, saj so ankete pokazale, da nekateri zdravniki porabijo celo do 50 % delovnega časa za administracijo.

S tem zdravnik na račun administriranja porablja čas, ki bi ga lahko uporabil za obravnavo bolnika in neposredno komunikacijo z bolnikom.

Številna administrativna opravila pa niso povezana z interesi bolnika, temveč jih zdravniku nalagajo financerji in drugi deležniki, ki s svojimi zahtevami ne prispevajo h kakovostnejši obravnavi bolnika. Preobremenitve zdravnikov z administracijo so eden od glavnih razlogov za nezadovoljstvo pri opravljanju zdravniškega poklica. So pomemben dejavnik izgorelosti zdravnikov, kar poveča tveganje za zdravniške napake.

Med najpomembnejše razloge za administrativne preobremenitve zdravnikov sodijo zahteve po izdajanju različnih spričeval in potrdil za socialne centre, izobraževalne institucije, bančne ustanove…, v zadnjem času pa tudi elektronsko zbiranje podatkov in elektronska komunikacija.

Razpravljalci so si bili enotni, da je pri opravljanju zdravniškega poklica potrebna omejitev obsega administrativnih opravil, na beleženje zgolj tistih podatkov, ki služijo bolniku in so neobhodni za kakovostno obravnavo in spremljanje bolnikov. Potrebno je poenotiti načine zbiranja in posredovanja podatkov med različnimi nivoji zdravstvenega varstva in financerjem.

Zdravniku je potrebno omogočiti uporabo prijaznih orodij, ki omogočajo učinkovito in hitro beleženje podatkov. Podatke, ki niso povezani z neposredno obravnavo bolnika naj zbirajo drugi deležniki (administratorji) in ne lečeči zdravnik.

Na okrogli mizi so sodelovali: predstavniki družinskih zdravnikov, dekan medicinske fakultete prof. Švab, predsednik Republiške komisije za medicinsko etiko dr. Voljč, predsednik SZD prof. Komadina, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Čebašek Travnik, direktor ZZZS Slovenije g. Sušelj, strokovni direktor interne klinike prof. dr. Fras in zainteresirani posamezniki, predvsem družinski zdravniki.

Zapisal: Prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.
Slovensko zdravniško društvo


Sledite nam