fbpx

Zdravnica svetuje: V času virusa ostanite aktivni!

Gibanje, Koronavirus, Zdravje

Čeprav se moramo samoizolirati, strokovnjaki opozarjajo, da moramo ostati aktivni in okrepiti naš imunski sistem. A kako točno to početi, da se izognemo potencialno nevarnim stikom, je odvisno predvsem od kraja, kjer živimo, je za Delo povedala zdravnica in športnica, Nada Rotovnik Kozjek.

Aktivnost na svežem zraku je po mnenju dr. Nade Rotovnik Kozjek nujna, kljub osredotočenosti na zmanjšanje nevarnosti okužbe s koronavirusom ne smemo pozabiti na korist telesne aktivnosti za vzdrževanje kondicije imunskega sistema.

“Imunski sistem potrebujemo v najboljši možni formi, ker predstavlja ključno orodje telesa, ki bo obračunalo z virusnim bremenom. Če pogledamo analogijo z drugimi virusnimi (ali bakterijskimi) okužbami, za katera imamo zdravila, v končni fazi telo potrebuje imunske celice, da obvlada okužbo. Zdravila zmanjšajo breme mikroorganizmov, delo mora še vedno opraviti imunski sistem,” je razložila za časnik Delo.

Telesna aktivnost po njenih besedah izboljša tudi obvladovanje stresnih situacij. “Že minimalna količina telesne vadbe omogoča bolj učinkovito obvladovanje občutka strahu in pripomore k temu, da posamezniki laže obvladajo stanja, kot so žalost, depresivna simptomatika in jeza,” je dodala.

Telesna aktivnost v skladu s priporočili za samoizolacijo

Strokovnjakinja zato ne vidi smisla v opuščanju telesne aktivnosti, dokler jo izvajamo v skladu s priporočili za samoizolacijo in z njo ne preobremenjujemo telesa. To velja tudi za starejšo populacijo: “Znanstvenih podatkov o dobrobiti telesne aktivnosti za boljše delovanje imunskega sistema v povezavi z ustrezno prehransko podporo je namreč veliko, poleg tega močno nakazujejo, kako zelo je gibanje, kot oblika nefarmakološke podpore imunskega sistema, izjemno pomembno za starostnike,” je poudarila.

Pri veliki ogroženosti starejših lahko o življenju in smrti po njenem odločajo že malenkosti: “In ravno ta del populacije, ki tudi s telesno aktivnostjo dobro skrbi za svoj imunski sistem, poleg mlajših nase prevzema del družbenega bremena prekuženosti za Covid-19. Posamezniki, ki so bolj odporni, tudi zato, ker s telesno aktivnostjo skrbijo za svoj imunski sistem, bodo pomembno doprinesli k bolj učinkovitemu obvladovanju bolezenske situacije in pomagali zaščititi tudi bolj ogrožene dele prebivalstva.”

Redna, zmerna vadba

Pomembna je tudi zdrava prehrana, saj omogoča, da telesna aktivnost ne predstavlja pretiranega stresa za telo. Koliko časa pa bi morali biti fizično aktivni?

“Za zdravstveni učinek, ki podpira imunske celice, ki se borijo proti virusom, zadostuje že 30-60 minut zmerne vzdržljivostne vadbe na dan, ki pa naj bo redna. Torej hoja do občutka zmernega naprezanja (stopnice, navkreber), tek, kolesarjenje, aerobika, lahko tudi ples,” je razložila dr. Rotovnik Kozjek in obenem dodala, da je za tiste, ki niso vajeni gibanja, “ta situacija čas, ko se morajo začeti zavedati, kako zelo je gibanje pomembno za zdravje”.

To, pravi zdravnica, velja tudi za starejše in kronične bolnike – seveda pa ne smemo vaditi, če imamo kakršnekoli znake prehladnega ali gripoznega obolenja. Ukrep “ostani doma” je tako po njenem mnenju potrebno interpretirati z zrnom soli.

“Nekdo, ki se rekreira in je pri tem res sam, oziroma s svojimi družinskimi člani, ne bo ogrožal ne sebe ne koga drugega. Tako sem tudi sama razumela navodila. Vadba doma ali zunaj je odvisna od možnosti izvajanja načela samoizolacije. Vsekakor se je v prvi vrsti potrebno smiselno prilagoditi okolju.” – Dr. Nada Rotovnik Kozjek v intervjuju za Delo

Prilagoditi se je treba okolju

Prilagoditev okolju pomeni predvsem to, da se skušamo izogniti koncentraciji prebivalcev, recimo v središčih velikih mest. Takrat je, po njenih besedah, bolje razmisliti o tem, da si “tudi navdušeni rekreativni kolesar postavi svoje kolo na trenažer v sobi ali pa tekač izpod postelje privleče ‘steper'”. Za nekoga, ki je relativno zdrav in si lahko zagotovi osamo, pa ne vidi razloga, zakaj bi čepel v stanovanju ob lepem vremenu.

Posledice neaktivnosti so namreč precejšnje: zdravnica med glavnimi našteje pospešene vnetne in razgraditvene procese v telesu, torej zmanjšano odpornost posameznika za boj proti virusom.

“Spremembe lahko opazimo že v 2-3 tednih. Ne zmanjšuje se samo kondicija, temveč tudi funkcionalna masa posameznika, pri bolnikih, kot so na primer sladkorni bolniki tipa 2, pa se bolezensko stanje lahko poslabša. Tako smo ponovno pri starostnikih. Ti imajo že manjšo funkcionalno rezervo, njihovo telo se manj učinkovito obnavlja in neaktivnost lahko hitro povzroči, da sicer relativno zdrav starostnik postane krhek starostnik.” – Dr. Nada Rotovnik Kozjek v intervjuju za Delo

Izogibajte se nevarnim situacijam!

Opozorila pa je, da ni pametno riniti v nevarne situacije, kot so ekstremno plezanje in divji spusti s kolesom. “Ampak sem spadajo tudi nekritični vozniki, ki divjajo po cestah in naseljih in prebivalce veliko bolj ogrožajo, kot je nevarna umirjena hoja po varnih hribovskih ali gorskih poteh,” je poudarila.

Tudi glede nekaterih drugih ukrepov je bila skeptična, recimo o prepovedi gibanja izven občine. “Če ima nekdo vikend nekje v mirnem okolju, ki ga dobro pozna in tam tudi preživlja svoj prosti čas, tega ukrepa ne razumem. A vseeno se je včasih smiselno omejiti na okolja, ki jih laže obvladujemo,” je dodala.

Njen primer iz osebnega življenja je bil, ko se je v času vojne za samostojnost Slovenije ob relativno varni hoji v gorah hudo poškodovala, njenemu možu, ki je plezal v objektivno nevarnih stenah Andov, pa se ni zgodilo nič. “Zato svetujem vsem veliko mero previdnosti in zdrave pameti. Ko smo vznemirjeni in je naša glava polna različnih misli, je lahko včasih problem ravno tista zbranost, ki zagotavlja varnost,” je zaključila zdravnica.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?