fbpx

Zaščita še nerojenih otrok pred škodljivimi učinki alkohola

Novice

9. septembra je bil mednarodni dan ozaveščanja o fetalnem alkoholnem sindromu (FAS), ki je bil v svetu prvič obeležen leta 1999, medtem ko ga v Sloveniji letos obeležujemo prvič. Simbolno ga …

9. septembra je bil mednarodni dan ozaveščanja o fetalnem alkoholnem sindromu (FAS), ki je bil v svetu prvič obeležen leta 1999, medtem ko ga v Sloveniji letos obeležujemo prvič. Simbolno ga obeležujemo ob 9:09, saj štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu), simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti. Ta dan je namenjen osveščanju javnosti o tem, da je uživanje alkohola v času nosečnosti škodljivo za še nerojenega otroka. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, naj ženske ne pijejo alkohola vseh devet mesecev nosečnosti, prav tako naj ne pijejo alkohola takrat, ko načrtujejo nosečnost in dojijo otroka. Pri tem je zelo pomembna tudi podpora s strani partnerja. Na svetu je namreč na milijone oseb s fetalnimi alkoholnimi motnjami, katerih kakovost življenja je slabša zato, ker so njihove matere pile alkohol v času nosečnosti.

Eden vodilnih vzrokov za prirojene motnje in razvojne nepravilnosti, ki bi jih lahko povsem preprečili, je izpostavljenost otrok alkoholu pred rojstvom. Alkohol škodljivo vpliva na razvoj zarodka oziroma ploda in povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku. Pediatrinja Alenka Paternoster Zadravec iz Zdravstvenega doma (ZD) Kranj je poudarila: ”Izpostavljanje alkoholu med nosečnostjo lahko privede do vrste telesnih okvar ter umskih, vedenjskih in čustvenih primanjkljajev, poznanih pod skupnim imenom spekter fetalnih alkoholnih motenj (ali kratico FASD).” Ob tem je dodala, da so pri osebah s FASD pogosto prisotne učne težave, mladoletniška delikvenca, zgodaj izpadejo iz šolanja, pogosto zlorabljajo alkohol in/ali druge droge, imajo tvegano spolno vedenje, prihajajo v nasprotje z zakoni, se soočajo z brezposelnostjo, brezdomstvom, revščino, duševnimi boleznimi in pogosto niso sposobni samostojnega življenja. V razvitem svetu je alkohol eden od glavnih vzrokov za duševno manj razvitost. Najtežja oblika je fetalni alkoholni sindrom. Otroci, ki imajo ta sindrom,  zaostajajo v rasti že pred rojstvom in po rojstvu, imajo značilne poteze obraza ter poškodbe osrednjega živčevja.

najboljsi-zacetek

”Tveganja, ki ga za zarodek/plod predstavlja materino pitje alkohola med nosečnostjo, ni mogoče predvideti. Največje tveganje naj bi bilo sicer povezano s težkim pitjem in popivanjem, vendar do posledic, kot so splavi, nizka porodna teža, nenadna smrt novorojenčka, nenormalnost pri razvoju ploda, lahko pride že pri manjših količinah popitega alkohola,” poudarja ginekologinja Sava Rant Hafner iz Osnovnega zdravstva Gorenjske, ki opozarja, da v nosečnosti ni znane varne količine alkohola, varne alkoholne pijače in ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola. Vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost (da ne izpostavljajo zarodka alkoholu, ko še ne vedo, da so noseče) ali so noseče, se zato svetuje, naj ne uživajo alkohola.

Projekt Alkohol in nosečnost

NIJZ, območna enota Kranj, izvaja v letih 2013 in 2014 v sodelovanju z nekaterimi drugimi strokovnjaki na Gorenjskem projekt “Alkohol in nosečnost”, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje. Vodja projekta, mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ, je povedala: “V sklopu projekta smo med udeleženci šol za bodoče starše na Gorenjskem naredili anketo o njihovih stališčih do pitja alkohola v nosečnosti in poznavanju škodljivih učinkov na plod, izvedli strokovno srečanje za zdravstvene delavce, ki prihajajo v stik z ženskami v rodni dobi, pripravili zloženko »Za najboljši začetek«, ki jo bodo v ginekoloških ambulantah na Gorenjskem prejele ženske, ki načrtujejo nosečnost in nosečnice ter na različne lokacije po Sloveniji poslali posterje »Za naju brez alkohola, prosim!«. Naš namen je osveščanje žensk v rodni dobi in splošne javnosti glede tveganja, ki ga za še nerojenega otroka predstavlja materino uživanje alkohola v nosečnosti in v obdobju dojenja.” Na podlagi rezultatov ankete med bodočimi starši ugotavljajo, da večina anketiranih med pomembnimi dejavniki, ki lahko vplivajo na zdravje še nerojenega otroka, prepoznava alkohol, pa kljub temu več kot tretjina nosečnic pije alkoholne pijače.

Tudi na Inštitutu Utrip so v minulih mesecih izvedli obsežno raziskavo med ženskami v rodni dobi in nosečnicami po vsej Sloveniji, hkrati pa tudi med zdravniki in medicinskimi sestrami oziroma tehniki, ki so s to skupino pogosto v stikih. ”Še vedno je v Sloveniji zaskrbljujoče velik delež žensk ali nosečnic, ki menijo, da pitje alkohola med nosečnostjo ni pretirano nevarno. Skoraj četrtina jih namreč pravi, da sta ena do dve merici alkohola dnevno še vedno varni, kar pa vemo, da ne drži,” je povedal Matej Košir, direktor Inštituta Utrip. Rezultati so pokazali, da so tako ženske kot tudi zdravstveni delavci relativno dobro seznanjeni z možnimi posledicami pitja alkohola za še nerojenega otroka. ”Smo pa v raziskavi zaznali, da si zdravstvena stroka izrazito želi več informacij, strokovnih smernic in usposabljanj na temo FASD. Ugotavljamo tudi, da se v velikem deležu ne čutijo dovolj poučeni o problematiki in niso dovolj suvereni pri prepoznavi tveganega in škodljivega pitja alkohola med ženskami ter znakov FASD pri otrocih,”« je  dodal Matej Košir z Inštituta Utrip.

Poglejte si tudi zloženko: Za najboljši začetek

Vir: www.nijz.si


Sledite nam