fbpx

Pogojna kazen zaradi nameščanja nelicenčne programske opreme

Dom & prosti čas

Zaradi nameščanja nelicenčne programske opreme izrečena pogojna zaporna kazen

Poleg gospodarske družbe Nanotehnik so bile pogojno obsojene tudi tri fizične osebe, odgovorne za nameščanje nelicenčne programske opreme

Organizacija BSA | The Software Alliance sporoča, da je bila mariborskemu podjetju Nanotehnik (izrecno poslovni enoti Protech) zaradi nelegalnega nameščanja nelicenčne programske opreme izrečena pogojna obsodba, v okviru katere je bila določena kazen v višini 10.000 evrov. Imetnik avtorskih pravic programske opreme je leta 2010 z namenom zaščite kupcev pred tem, da bi nevede postali žrtve piratstva, podal kazensko prijavo zoper podjetje. Analiza rezultatov testnega nakupa, izvedenega v okviru programa Mystery Shopper, je namreč pokazala, da so prodajalci podjetja na računalnik namestili nelicenčno programsko opremo. Nadaljnje preiskave so razkrile, da je v obdobju med letoma 2009 in 2010 Nanotehnik nelegalno namestil nelicenčno programsko opremo več kupcem. Skupna tržna vrednost nameščene nelicenčne programske opreme je presegala 8000 evrov.

Pogojna obsodba in denarna kazen v višini 10.000 evrov, izrečeni podjetju Nanotehnik, sta posledica kršitve materialnih avtorskih pravic, kar je kaznivo dejanje. Poleg omenjene obsodbe in denarne kazni so bile kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic in pomoči pri kaznivem dejanju, ki vključuje organiziranje, vodenje in izvajanje distribucije ter reprodukcije računalniških programov brez ustrezne licence, obdolžene tudi tri fizične osebe, in sicer vodja poslovne enote Protech in dva druga zaposlena. Poleg denarnih kazni so bili ti pogojno obsojeni tudi na večmesečne zaporne kazni, saj so bili odgovorni za prodajo in nameščanje nelicenčne programske opreme. Glede na slovensko zakonodajo lahko kršitelje avtorskih pravic ponudnikov programske opreme doleti celo do 8-letna zaporna kazen.

BSA v okviru svojih kampanj, namenjenih ozaveščanju in izobraževanju, poudarja, da uporaba nelegalne programske opreme prinaša številna tveganja, tako tehnična kot varnostna. IDC-jeva študija »Nevarni svet ponarejene in piratske programske opreme« razkriva, da je eden od treh domačih uporabnikov osebnih računalnikov in tri podjetja od desetih, ki v želji po prihrankih iščejo piratsko programsko opremo, izpostavljenih nevarnosti okužbe z zlonamerno programsko opremo. 78 odstotkov piratske programske opreme, ki si jo uporabniki prenesejo s spleta, vsebuje piškotke za sledenje in/ali vohunsko programsko opremo, 36 odstotkov pa trojance in reklamne programe.

»Najboljši način, da se uporabniki izognejo varnostnim grožnjam, je, da ob nakupu računalnika zahtevajo licenčno programsko opremo in si je ne prenašajo sami s spleta ali prek drugih nezanesljivih virov,« je povedal Rok Koren, zunanji pravni zastopnik BSA v Sloveniji.


Sledite nam