fbpx

Zakaj moj sin še vedno živi doma?

Družina, Odnosi

Otroci imajo danes veliko več, kot so imeli otroci nekaj desetletjih nazaj. Prevelika materialna varnost,…

»Moj sin je star 28 let, je brez službe, brez družine in še vedno živi doma. Rada bi da si ustvari družino, želim si vnuke.«

Zgoraj zapisana pripoved mame sina, ki je še vedno, kljub svojim letom, doma je pogosta težava, ki je v naši državi še toliko bolj razširjena. Za mlade pri nas, je značilna brezposelnost, podaljševanje izobraževanja, pozno odhajanje od doma. Raziskave kažejo, da je leta 2008 skoraj 70 odstotkov mladih v starosti 18 do 34 let živelo z vsaj enim staršem, kar je poleg Slovaške najvišji delež v državah EU.

Najpogosteje si mladi brez redne zaposlitve ne morejo privoščiti svojega stanovanja, ali pa jim je ta odločitev zelo otežena. Zelo velik del te težke problematike, pa v današnjem času nosi tudi finančna kriza. Med mladimi, ki še vedno živijo pri starših pa je večji delež moških kot žensk, navajajo na statističnem uradu.

Toda, ali je materialna težava mladih, res edini problem, za pozno ostajanje doma?

Avtor znane knjige Razvajenost-rak sodobne vzgoje Bogdan Žorž (2002) ocenjuje, da je razvajenost danes pomemben in precej razširjen pojav. Otroci imajo danes veliko več, kot so imeli otroci nekaj desetletjih nazaj. Prevelika materialna varnost, nepripravljenost na trdost življenja, ne sprejemanje odgovornosti za svoja dejanja, je pogosta težava današnjih otrok, ki vodi v nesamostojnost.

Pomembno je, da se otrok loči od svoje primarne družine, se osamosvoji že na prehodu iz adolescence v mlado odraslost, da začne sprejemati odgovornost za svoje odločitev v življenju. Šele nato, lahko posameznik razvije svojo identiteto, ugotovi, kdo v resnici je in kaj želi. Šele temu procesu sledi vzpostavljanje intimnih partnerskih odnosov.

Zelo velikokrat se namreč zgodi, da so mladi fantje brez stalne partnerke in brez upanja na nadaljnjo boljše življenje. Prav zaradi tega je pomembno in hkrati prva stvar, ki jo mlad naredil; da se loči od svoje primarne družine. Danes, ko je za mlade značilno daljše izobraževanje, je ta ločenost pomembna predvsem v psihičnem smislu. Mlad najstnik se mora sam naučiti, kakšne ovire mu življenje prinaša in kako jih »preskočiti«.

Tukaj pa je zelo pomembno, da ga pri tem podpirajo starši in mu ne dovolijo, da naveže ponovno infantilno navezanost nanje.

Viri:
Žorž, b. (2002). Razvajenost – rak sodobne vzgoje. Celje: mohorjeva družba.

Gabrijela Ploj, dipl.psih.

 Vabljeni k obisku forumov Mladi, ljubezen in spolnost ter 18-30: Adolescenca in mladi odrasli, kjer vam bo z veseljem svetovala avtorica prispevka.


Sledite nam


Kako preprečiti okužbe kirurške rane?