Zakaj 80 % bolečin v hrbtenici nima posebnega vzroka?

Zakaj 80 % bolečin v hrbtenici nima posebnega vzroka?

Na predavanjih in pri delu z vadečimi, večinoma omenim, da več kot polovica bolečin v hrbtenici nima posebnega vzroka. Za to trditev, ki je statistično dokazana, dobim veliko vprašanj. Zato bom v današnjem prispevku tej temi namenil nekaj besed.

Živimo v času, ko smo obsedeni z dejstvom, da je vsako stvar treba pojasniti ali razumeti. Zato moji zgornji trditvi vedno sledi veliko vprašanj in nezaupanja; nekateri celo resno podvomijo o svojih občutkih in bolečini, ker jim preiskave ne pokažejo ničesar posebnega. Razlog za to je mogoče iskati v sodobnem pristopu zdravljenja, ki je zaradi novih znanj in napredka tehnologije povezan z razmišljanjem, da za vsako težavo opredelimo in najdemo njen vzrok. Žal pa to ne drži vedno in področje bolečin v hrbtenici potrjuje to izjemo.

Hrbtenica predstavlja osnovni podporni sistem telesa in telesnim gibom. Hkrati je ogrodje živčnega sistema, ki skrbi za nemoteno delovanje ostalih telesnih procesov. Ključno vlogo pri zagotavljanju gibljivosti in stabilnosti hrbtenice imajo mišice trupa, natančneje stabilizacijske mišice hrbta.

Specifični vzroki bolečin v hrbtenici

Za boljše razumevanje bom sprva izločil tiste, ki dejansko imajo specifične vzroke in pri katerih natančno vemo razlog za bolečino. To so primeri, pri katerih zdravniki preko magnetne resonance, rentgenskih in ostalih preiskav ugotovijo vir bolečine, kot tudi način, kako ga odpraviti. Imenujemo jih specifični vzroki. Mednje sodijo zdrs medvretenčne ploščice, herniacija diska, skolioza …

Nespecifične bolečine v hrbtenici

V drugo, bistveno obsežnejšo kategorijo pa spadajo nespecifične bolečine. To so vsa bolečinska stanja, pri katerih s preiskavami ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Je pa vseeno prisotna močna ali šibka, stalna ali občasna bolečina – in številni težko razumejo, da se vzroka zanjo ne da ugotoviti. A če pomislite, kako zapleten je človeški sistem, nas to ne bi smelo presenečati! Kljub dnevno novim dognanjem in znanjem o delovanju telesa, o kompleksnosti in povezanosti svojega telesa še zdaleč ne vemo vsega. To pa ne pomeni, da ne obstajajo načini, s katerimi lahko bolečino vsaj omilimo, če že ne odpravimo.

Razumevanje delovanja hrbtenice in vzorcev gibanja

Sam menim, da lahko veliko naredimo z razumevanjem delovanja hrbtenice in uporabo pravilnih vzorcev gibanja. Hrbtenica je namreč osnovni podporni sistem našega telesa in sodeluje pri vsakem, še tako majhnem gibu telesa. Drugače povedano, vsak premik se v obliki obremenitve prenese preko hrbtenice. Pri tem ni pomembno, ali so obremenitve minimalne ali dvigujemo težje breme. Ste kdaj pomislili, kolikokrat dnevno se premaknete, obrnete, kaj dvignete, koliko korakov naredite? Za hrbtenico vsak dvig, korak, obrat in premik predstavlja določeno obremenitev. Če vsem tem gibom, s katerimi vsakodnevno obremenjujete hrbtenico, dodate majhno nepravilnost, kot je napačno obremenjevanje, nepravilno mišično razmerje, prevelika obremenitev posameznega dela, bo ta še vedno delovala brezhibno, saj zaradi njene izjemne vzdržljivosti in prilagodljivosti, posamezna nepravilnost ne bo povzročila težav. Če pa ta, sicer nepomemben, a nepravilen gib, naredimo 200x dnevno, 6200x mesečno, nam zdrava pamet pove, da se v njem lahko skriva vzrok bolečine.

Hrbtenica in obhrbtenične strukture se v takšnih primerih nepravilnosti znajo vesti nekoliko »po svoje«. S tem mislim predvsem na neuspešno iskanje vzroka nespecifičnih bolečin. Vadeči pogosto navajajo, da so ugotovili, kaj je vzrok za nastanek bolečine, pa se jim v naslednjem trenutku teorija podre, ko jih začne znova boleti. Tako previdno čakajo, da se bolečina umiri in ko že mislijo, da so jo odpravili, se jim znova pojavi, nepričakovano in brez logične razlage. Kaj pa zdaj?

Izziv, ki se nam pri tem pojavi, je, da ugotovimo, kaj sploh delamo narobe. Prepoznati in odkriti je treba napačen vzorec in ga popraviti preden je prepozno oziroma nastopijo resnejše težave. V Re:aktivu se ukvarjamo natančno s tem. Rezultati in predvsem zadovoljne stranke nakazujejo na to, da smo na pravi poti.

Kot rad poudarim: “Mi vam lahko pokažemo pot, a prehoditi jo boste morali sami.”

Prirejeno po Vlaeyen, Johan WS, & Linton, Steven J. (2000). Fear-avoidance and its consequences in chronic musculoskeletal pain: a state of the art. Pain, 85(3), 317-332. Gradivo prirejeno za Re:aktiv.

Strah pred bolečino ali ponovno poškodbo je pogosto razlog, da se ne upamo gibati. Občutek imamo, da bomo z gibanjem še poslabšali svoje stanje. Tako ostajamo v začaranem krogu bolečine, kjer še dodatno zmanjšujemo svoje gibalne sposobnosti, ki so za okrevanje najpomembnjše (vijolična barva). Znanstveno je dokazano, da pot k okrevanju vodi preko učenja ter izvajanja pravilnih vaj in le tega boste deležni pod strokovnim vodstvom Re:aktiva (oranžna barva).
Poskrbite zase in za svojo hrbtenico!
Zato vas vabim, da spremljate objave, za več informacij pa obiščite spletno stran www.re-aktiv.si.