»Za obvladovanje bolezni ključna pravočasna diagnoza«

»Za obvladovanje bolezni ključna pravočasna diagnoza«

Revmatične bolezni so ene najpogostejših bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo svojega zdravnika. V Sloveniji je trenutno okrog 230.000 bolnikov oziroma 11 odstotkov populacije z različnimi revmatičnimi boleznimi v širšem smislu. Vnetne revmatične bolezni prizadenejo med 40.000 in 60.000 ljudi, hujše oblike bolezni pa beležimo pri okoli treh odstotkih prebivalcev. Nekatere revmatične bolezni so pogostejše pri ženskah, druge pri moških. Bolezni se lahko pojavijo v vseh življenjskih obdobjih, zbolevajo lahko že mali otroci.

Vzrokov za nastanek revmatičnih bolezni ne poznamo v celoti, v njihov nastanek je vpletenih mnogo dejavnikov. Pogosto so povezane z genetsko zasnovo, ko pride pri osebi z določenimi dednimi nagnjenji do vpliva in delovanja neznanega dejavnika, ki sproži bolezen.

Ana Klašnja z masko luskavice na rokah, ambasadorka projekta

Do vnetnega revmatizma pride zaradi nepravilnega odziva imunskega sistema, ki začne napadati zdravo tkivo in celice (nerazjasnjeni zunanji in notranji telesni dejavniki sprožijo nepravilni odziv). To povzroča vnetja (sklepna ovojnica, nasadišča vezi), kar vodi v otekanje in zatrdevanje sklepov, zaradi česar so ti potopoma manj gibljivi.

Revmatične bolezni poleg prizadetosti gibal in posledične invalidnosti lahko prizadenejo celo telo, tudi kožo, mišice, čutila, živčevje in druga tkiva ter notranje organe (sistemske bolezni vezivnega tkiva).

Vrste revmatičnih bolezni

Revmatičnih bolezni je več kot sto, uvrščamo pa jih v pet velikih skupin:

Vnetni revmatizem: v to skupino spadajo spodiloartritisi, velika skupina revmatičnih bolezni, revmatoidni artritis, ki je najpogostejša revmatična bolezen odraslih in kjer so predvsem prizadeti sklepi, juvenilni idiopatični artritis, ki prizadene otroke.

prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., specialist revmatolog

Degenerativni revmatizem: osteoartroza sklepov in hrbtenice, kjer gre v osnovi za spremembe na sklepnem hrustancu, posledično pa tudi na drugih sklepnih delih. To je predvsem bolezen starejših, povzročajo pa ga številni dejavniki.

Zunajsklepni revmatizem: vnetno ali drugače prizadeti zunajsklepni deli, kot so kite, vezi, nasadišča kit in mišic na kost,sluzne vrečke, kitne ovojnice. V to skupino spadajo tendinitisi, entezitisi, burzitisi, tenosinovitisi, sindrom fibromialgije …

S kristali povzročena sklepna vnetja: ta nastanejo zaradi odlaganja različnih kristalov v sklepe in povzročajo sklepna vnetja. Najpogostejši je protin (urični artritis, bolj znan kot putika), ko se v sklep zaradi različnih razlogov odlagajo kristali sečne kisline.

Petra Zajc, predstavnica Društva revmatikov Slovenije

Sistemske bolezni vezivnega tkiva, ki lahko prizadenejo celo telo: kožo, sluznice, mišice, živce, osrednje živčevje, številne notranje organe in druge organe ter tkiva. Glavni predstavnik je sistemski lupus eritematozus. Če bolezen prizadene različno velike žile, različna tkiva in organe gre za sistemske vaskulitise. Te bolezni so redkejše od drugih revmatičnih bolezni, so pa lahko smrtno nevarne.

Znaki bolezni

Ker gre za toliko različnih bolezni, ki se med seboj precej razlikujejo, je nemogoče našteti vse simptome bolezni. Skupni simptom pri večini revmatičnih bolezni je bolečina. Zelo pogosti drugi simptomi pa so še:

  • vnetje, ki je indicirano z oteklino sklepov, togostjo, rdečino in/ali toploto,
  • jutranja okorelost,
  • deformacije sklepov in hrbtenice,
  • utrujenost, pomanjkanje energije, nespečnost,
  • kožne spremembe,
  • določeni sistemski znaki (slabo počutje, izguba teka, hujšanje),
  • nevidni simptomi (depresija, anksioznost).

Poleg tega so simptomi in znaki odvisni tudi od prizadetosti posameznih organov in tkiv. Izrazitejši so ob poslabšanjih bolezni, pri nekaterih so težave izrazitejše zjutraj, pri drugih ponoči, po hujših naporih, ob okužbah in podobno.

Jan Koren, bolnik z luskavico in predsednik Ev. združenja društev psoriatikov

Poznavanje simptomov s strani splošnih zdravnikov je eden pomembnejših korakov pri boljšem obvladovanju bolezni.

Vnetne revmatske bolezni ne izbirajo starosti in spola. Revmatsko avtoimunsko obolenje lahko prizadene vsakogar. Zbolevajo lahko otroci v rosni mladosti, mladostniki ali odrasle osebe v najbolj ustvarjalni dobi življenja. Ker s to kronično neozdravljivo boleznijo živiš celo življenje je zgornja starost omejena.

Zdravljenje in obvladovanje bolezni

Toliko različnih bolezni je seveda treba zdraviti na različne načine-pri nekaterih je zdravljenje preprosto, pri drugih kompleksno. Bolnika je treba obravnavati z različnih vidikov (multidisciplinarno), zdravljenje pa vodi specialist revmatolog. V zadnjem desetletju se je na področju revmatologije, ki je ena najhitreje razvijajočih se medicinskih strok, povsem spremenila doktrina zdravljenja nekaterih vnetnih revmatičnih bolezni. Zaradi boljše specialistične diagnostike in novejših zdravil je zdravljenje zdaj bistveno zgodnejše in bolj agresivno ter zato učinkovitejše, s čimer se preprečuje napredovanje bolezni, zaradi česar redkeje pride do hujše invalidnosti.

Zelo pomembno je, da je bolnik seznanjen z boleznijo in cilji zdravljenja, ki jih postavita skupaj s specialistom revmatologom.

Pri obvladovanju bolezni je izjemno pomemben hiter proces napotitev od splošnih zdravnikov k revmatologom. Zdravniki družinske medicine morajo hitro prepoznati prve znake vnetnega revmatizma in te bolnike napotiti k revmatologu. Če bolezen ni ustrezno obravnavana lahko pride do pogostih bolniških odsotnosti in tudi invalidnosti-med revmatiki so še vedno invalidi, ki brez pomoči drugih ne morejo živeti.

asist. dr. Aleksander Stepanović, specialist družinske medicine

Aktivna vloga bolnika je nujna

Revmatičnih bolezni ne zdravimo zgolj z zdravili, ampak je ključno aktivno sodelovanje posameznika. To velja tako za zdravljenje, ki ga vodi specialist revmatolog, kot tudi za druge aktivnosti, ki pomagajo obvladati bolezen. Vsak dobro poučen posameznik mora sam narediti čim več, da je bolezen ustrezno obvladana.

Velik poudarek je na telesni vadbi za izboljšanje oziroma ohranjanje čim bolj normalne telesne drže ter gibljivosti hrbtenice in sklepov. Ohranjanje gibljivosti sklepov, krepke mišice, preprečevanje mišičnega neravnovesja, boljša telesna vzdržljivost in pravilna telesna drža zmanjšujejo bolečine, izboljšajo splošno počutje in preprečujejo nepravilne obremenitve.

Za obvladovanje bolezni je priporočljivo izvajati več vrst vaj:

  • Dihalne vaje
  • Telesna dejavnost in vaje za revmatike
  • Šport in rekreacija

Pred začetkom kakšnih novih športnih dejavnosti je priporočljiv posvet z zdravnikom.

Na spletni strani Revma Info, lahko najdete vaje, ki jih je predstavila Ana Klašnja.

Nekaj kratkih nasvetov o telesni dejavnosti za revmatike:

  • Preprečevati je treba krajšanje mišic, manjšo gibljivost prsnega koša, hrbtenice, sklepov,
  • Oceniti, opazovati in poravnati je treba držo med gibanjem, dvigovanjem in prenašanjem bremen, ležanjem, sedenjem, hojo in drugimi dnevnimi dejavnostmi,
  • Izogibati se je treba vsakodnevnim dejavnostim, pri katerih je telo sključeno in vednoje treba paziti na držo in položaj hrbtenice,
  • Predvsem je priporočljivo izvajanje vaj za gibljivost in raztezanje, prav tako pa tudi vaje za moč in vzdržljivost.

Društvo revmatikov Slovenije

Ustanovljeno je bilo leta 1983 in uspešno deluje že več kot 30 let. Je enovito nacionalno društvo s statusom reprezentativne invalidske organizacije, ki deluje na državni ravni s trinajstimi podružnicami po vsej Sloveniji. V društvu je trenutno več kot 1700 članov.

Več informacij najdete na spletni strani društva.

 

Foto: Ana Koren