Z zgolj eno dodatno analizo krvi pri najstnikih bi lahko letno rešili več kot 400 življenj

Z zgolj eno dodatno analizo krvi pri najstnikih bi lahko letno rešili več kot 400 življenj

»Slovenija sodi v skupino držav, ki ima srednjo do visoko stopnjo pojavnosti raka na želodcu. Pri nas v povprečju zboli 470 bolnikov, na žalost jih 72 odstotkov navkljub intenzivnim prizadevanjem onkologov, kirurgov in radioterapevtov ne preživi omenjene bolezni in v letu oziroma dveh umre,« je na današnji novinarski konferenci o eni od najbolj zahrbtnih rakavih bolezni iz skupine rakov prebavil povedal prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. internist, gastroenterolog, predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo (SZGH) in dodal, da slovenski gastroenterologi rešitev na področju odkrivanja raka na želodcu vidijo v novem preventivnem programu, s katerim bi lahko na leto najverjetneje rešili več kot 400 življenj.

Po podatkih Mednarodne zdravstvene organizacije (WHO) je za nastanek kar 89 odstotkov vseh rakov na želodcu odgovorna posebna bakterija, imenovana Helicobacter pylori. Ocenjuje se, da je v Sloveniji z njo okuženih 25 odstotkov prebivalstva – večina se jih okuži pri starosti šest oziroma največ deset let. Dedki in babice, ki poljubljajo otroke, prežvečena hrana, ki se jo da otroku, duda, ki se jo poslini v ustih – to je le nekaj od načinov, s katerimi se prenaša bakterija.

»Gre za bakterijo, ki se prenaša z umazanimi rokami prek ust oziroma z dotiki. To je dejansko bakterija ljubezni,« je k temu dodal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med. spec. internist, gastroenterolog in predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo na UKC Ljubljana, ki se prav tako zavzema za čimprejšnji začetek izvajanjem preventivnega programa.

»Večina sploh ne ve, da so okuženi, bakterijo nosijo v sebi. Če takšno stanje traja 30 oziroma 40 let, lahko pride pri treh odstotkih okuženih do razvoja raka na želodcu, ki je diagnoza z zelo slabo prognozo. Ker ne vemo, pri komu točno se bo rak na želodcu na koncu res pojavil, smo se odločili, da je najbolj pametno, da poskušamo okužbo ugotoviti pri mladih ljudeh, starih 19 oziroma 20 let v okviru sistematskih pregledov ob zaključku srednje šole z dodatnim testiranjem v okviru navadne krvne preiskave. Cena dodatnega odvzema krvi pa bi bila približno 16 evrov na najstnika,« je podrobnosti preventivnega programa, ki so ga pripravili člani SZGH, predstavil Tepeš.

»Znanstveno dokazano je, da v kolikor odstranimo okužbo s to bakterijo, je možnost za nastanek raka na želodcu 50 odstotkov manjša. To so potrdile študije, v katere so bili vključeni starejši bolniki, ki so zaradi okužbe že imeli predrakave spremembe. Če bakterijo odstranimo šele takrat, potem ni 100-odstotne zaščite pred rakom. Če pa to odstranimo pri mladih, ko teh sprememb še ni na vidiku, je zaščita 90-odstotna, tako da lahko teoretično govorimo o številki 400 rešenih življenje na leto,« je pojasnil Tepeš in dodal, da bi v primeru, če bi bil test pozitiven, prisotnost okužbe z omenjeno bakterijo dodatno potrdili še z dihalnim testom, družinski zdravnik pa bi lahko v nadaljevanju začel z zdravljenjem okužbe.

Po besedah Štabuca bi bilo izvajanje programa med drugim tudi ena od največjih naložb v starost. »S staranjem prihajajo do nas različne bolezni in takrat potrebujemo številna zdravila. Ena izmed njih so tudi najbolj predpisovana zdravila proti bolečinam, ki pri okuženih bolnikih z bakterijo Helicobacter pylori povzročajo mnogokrat večje tveganje za nastanek razjed in krvavitev.«

Pri SZGH so sicer prvi predlog uvedbe preventivnega programa pripravili že leta 2012, ta pa pozneje ni dobil potrebne podpore ministrstva za zdravje. Pred meseci so predlog pripravili znova in ga podprli še z dodatnimi rezultati svetovnih raziskav in priporočili Mednarodne agencije za raziskave raka v Lyonu, mednarodnimi priporočili iz Kyota in evropskimi priporočili Maastricht/Florence V. Predlog preventivnega programa je trenutno že podprl tudi razširjeni strokovni kolegij internističnih strok. Temu bo zdaj sledila obravnava predloga na zdravstvenem svetu, ki velja za najvišji usklajevalni in posvetovalni organ ministrice za zdravje.

Preprečevanja raka na želodcu je tudi ena od osrednjih tem 4. Mednarodnega kongresa SZGH, ki se je začel danes v Ljubljani. Vse do sobote bo pod isto streho združil več kot 400 zdravnikov specialistov iz več kot 20 evropskih držav, najnovejša dognanja na področju gastroenterologije in hepatologije pa bo ob 48 predavateljih iz Slovenije predstavilo tudi več kot 30 tujih predavateljev. Danes se z novostmi s področja gastroenterologije in hepatologije v okviru postdiplomskega tečaja seznanjajo družinski zdravniki. Jutri bo potekal postdiplomski simpozij Evropske organizacije za gastroenterologijo, endoskopijo in prehrano, v okviru katerega bodo predavala vrhunska imena, ki se ukvarjajo z boleznimi prebavil in jeter.

V petek in soboto se bodo zvrstila različna predavanja, ki bodo poleg raziskovalnega dela slovenskih gastroenterologov povzela tudi najnovejša spoznanja iz Evrope in sveta. Udeležence kongresa bodo nastopajoči med drugim seznanili tudi z rezultati in novimi oblikami zdravljenj raka na trebušni slinavki, raka na debelem črevesu in danki, raka na jetrih, predstavili bomo rezultate transplantacije jeter in nove oblike operativnega zdravljenja raka na jetrih. Podrobnosti programa lahko najdete na: http://www.szgh.si.

Avtorica fotografij: Tina Ramujkić.

Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo letos praznuje 50 let svojega delovanja. Združenje, ki ima sedež v Rogaški Slatini, med seboj povezuje več sto strokovnjakov. Ti se dnevno ukvarjajo z diagnostiko in zdravljenjem bolezni prebavil – požiralnika, želodca, črevesa, jeter in trebušne slinavke. Prav rak debelega črevesa je danes ena najpogostejših oblik raka – pri moških je na prvem mestu, pri ženskah pa drugem.