Z zdravo hrano nad otroško debelost

Z zdravo hrano nad otroško debelost

Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Tudi zaradi agresivnega trženja hrane. Spodbujanje in omogočanje dostopa do visoko mastne, sladke in slane hrane in pijače prispeva k ustvarjanju debelilnega okolja. Z namenom  zaščite otrok in mladostnikov in skladno z Zakonom o avdiovizualnih medijskih storitvah je zato Ministrstvo za zdravje RS v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Inštitutom Jožefa Štefana, Zvezo potrošnikov Slovenije, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) ter v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo pripravilo prehranske smernice glede omejevanja oglaševanja živil med predvajanjem televizijskih otroških vsebin, katerih prekomerno uživanje otrokom ni priporočljivo.

Neuravnotežena prehrana, sedeča vedenja in nizka telesna dejavnost ter tudi premalo spanja so najpogosteje navedeni vzroki za debelost. Pridobivanje telesne teže je zato v največji meri posledica reakcije normalnih ljudi, vendar v nenormalnih razmerah.

Slovenija se je, tako kot velika večina držav v Evropi in svetu, soočila s preobrazbo življenjskega okolja v debelilno okolje, zato smo prvo prehransko politiko pričeli izvajati v obdobju 2005–2010. Rezultati vrednotenja te politike so pokazali, da smo v državi na veliko področjih dosegli premike v pozitivno smer. Vizionarski, ciljan in strukturiran pristop s celovitim naborom ukrepov je omogočil, da smo v Sloveniji kot ena redkih držav zaustavili in obrnili trend naraščanja otroške debelosti.

»Ukrepi se nadaljujejo in nadgrajujejo z Nacionalnim programom o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025, ki poteka pod sloganom “Dober tek Slovenija”. Nacionalni program smo nadgradili tudi z gibanjem s čimer želimo izboljšati prehranske in gibalne navade vseh Slovencev in prenesti zdrav način življenja v vsa okolja,« je poudarila dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje v Direktoratu za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje.

Otroška prekomerna hranjenost in debelost sta še vedno previsoki, zato je pomembno, da tovrstne učinkovite politike uspešno uveljavljamo tudi v prihodnje in dodajamo nove, dokazano učinkovite ukrepe, kot je omejevanje trženja hrane otrokom, ter tako preoblikujemo sedanje debelilno okolje v okolje z zdravimi izbirami.

K debelosti prispeva tudi oglaševanje hrane

Omejevanje oglaševanja energijsko bogatih in hranilno revnih živil otrokom je med pomembnejšimi ukrepi Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje. Oglaševanje hrane je dokazani dejavnik, ki vpliva na prenajedanje in posledično (otroško) debelost.

»Prodorne tržne prakse spodbujajo uživanje živilskih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, s pomočjo spreminjanja okolja (transport, različna računalniška oprema in naprave, TV, mobilni telefoni) se pojavlja več sedenja. Trženje hrane in pijač otrokom deluje tako, da zavaja prehransko znanje otrok, spreminja njihovo naklonjenost posameznim živilom, njihove potrošniške navade, prehranske navade in razmerje med zaužitimi živili,«

je poudarila prim. doc. dr. Mojca Gabrijelčič z NIJZ in dodala, da oglaševanje hrane poleg zamenjave blagovne znamke znotraj iste skupine živil vpliva tudi na menjavo vrste živil, npr. sadje zamenjamo s sladkarijami. Dokazano je tudi, da oglaševanje visoko mastne, sladke in slane hrane bolj vpliva na otroke, ki imajo višje vrednost indeksa telesne mase. Še posebno je zaščita pred trženjem pomembna za tiste, ki so socialno ekonomsko ali drugače prikrajšani.

Da oglaševanje živil otrokom predstavlja resen problem v Sloveniji, je pokazala tudi obsežna raziskava Inštituta za nutricionistiko.

»V raziskavi smo zajeli 12 mesecev programa na najpomembnejših TV kanalih v Sloveniji. V tem času je bilo predvajanih preko 93.000 oglasov za živila. Še posebej zaskrbljujoči so bili rezultat vrednotenja oglasov, predvajanih v obdobjih, ko so pred televizijskimi zasloni predvsem otroci stari od 4 do 9 let. Ugotovili smo, da so 96 % oglaševanja živil tem času predstavljali oglasi za živila, katerih oglaševanje otrokom bi bilo ob upoštevanju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije prepovedano. Kar 77 % takšnega oglaševanja je povezanega z oglaševanjem sladkarij, katerih oglaševanje otrokom se odsvetuje – ne glede na njihovo hranilno sestavo,« je povedal doc. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in dodal: »V okviru raziskave smo spremljali tudi oglaševanje živil v obdobjih, ko so pred televizorji predvsem otroci, stari med 10 in 14 let. Tudi pri oglaševanju tej starostni skupini je bilo najbolj izrazito oglaševanje sladkarij (43 %), sledilo pa mu je oglaševanje pijač (10 %) in piškotov (8 %). Celokupno je bilo kar 81 % oglaševanja tej starostni skupini povezega s promocijo živil, ki niso izpolnjevala meril Svetovne zdravstvene organizacije za oglaševanje otrokom.«

»Problem prekomerno hranjenih in predebelih  otrok že nekaj let ni več problem posameznih držav, ampak globalni problem,« je opozorila Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) in dodala: »Cilji so znani že dolgo. Na ZPS menimo, da oglaševanje živil z nezdravim prehranskim profilom kratkoročno in dolgoročno škoduje otrokom in najstnikom – oglaševanje  ne sme spodbujati otrok k nakupu tovrstnih izdelkov. Želimo si, da bi uveljavitev Smernic dala pričakovane rezultate. O prepisih za ureditev oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom tečejo razprave tudi v Evropskem parlamentu,  Velika Britanija pa  se je po večletnih  prizadevanjih za prostovoljno ureditev  omejevanja  oglaševanja živil z nezdravim prehranskim profilom odločila, da to uredi s predpisi.«

Razvrščanje ali klasifikacija živil je opredelitev živil glede na njihovo hranilno sestavo z namenom preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja, kot ga priporoča SZO. Smernice živila razvrščajo v 18 skupin. Živila so razvrščena glede na vsebnost skupnih maščob,   nasičenih maščob, skupnih in dodanih sladkorjev in soli. Oglaševanje je neprimerno tudi, če izdelek vsebuje 1 g na 100 g skupnih maščob v obliki industrijsko izdelanih transmaščobnih kislin ali alkohol. V skladu s smernicami ni primerno spodbujati uživanja živil kot so čokolada in bonboni, sladka peciva in izdelki, energijske pijače in sladoled. Za večino živil so omejitve določene glede na vsebnost posameznih hranil.

Več informacij najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje na naslednji povezavi.