fbpx

Z zdravljenjem s postopkom ECMO se bolnikom uspešno rešujejo življenja

Obvestila, Zanimivo, Zdravje

Z napravo in zdravljenjem ECMO se bolnikom, pri katerih je prišlo do zastoja srca, omogoči večjo možnost za preživetje.

Na Kliničnem oddelku (KO) za intenzivno interno medicino Interne klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) po zdravljenju odraslih bolnikov z odpovedjo srca in pljuč s priključitvijo na zunajtelesni krvni obtok z oksigenacijo krvi (napravo ECMO) zdravniki pomagajo tudi bolnikom, pri katerih oživljanje ni bilo uspešno. Za zdravljenje s postopkom ECMO smo v UKC Ljubljana vlogo za financiranje projekta iz terciarnih sredstev oddali že leta 2011, dobili odobreno pri Razširjenem strokovnem kolegiju internističnih strok pri Ministrstvu za zdravje RS, vendar financiranje še vedno ni urejeno.

Z napravo “ECMO” so v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana od leta 2009 do zdaj zdravili 121 bolnikov, ki bi brez takšne terapije umrli.

Bolniki, pri katerih je prišlo do zastoja srca, imajo še vedno slabo preživetje. Ob zastoju srca namreč organi ne dobijo krvi, celice propadejo in funkcija organov se poslabša ali celo neha delovati. Predvsem imajo slabo prognozo tisti bolniki, pri katerih oživljanje traja več kot 10 minut. Najbolj se ob tem poškodujejo možgani, kar lahko privede do možganske smrti.

ukclj-dsc_4519

»Z metodo ECMO bolnike, pri katerih traja oživljanje več kot 10 minut, priključimo na zunajtelesni krvni obtok in s tem zagotovimo preskrbo organov s krvjo in kisikom. S tem lahko preprečimo hujšo okvaro možganov in izboljšamo preživetje bolnikov s srčnim zastojem,« obrazloži prim. dr. Vojka Gorjup, dr. med., namestnica predstojnika KO za intenzivno interno medicino Interne klinike UKCL.

Zunajtelesni krvni obtok, ki ga s tujo kratico poimenujemo ECMO (Extracorporeal membrane oxygenation), je metoda, ki pri bolnikih s popolno odpovedjo delovanja pljuč in/ali srca, kjer so vse ostale nadomestne metode zdravljenja nezadostne, omogoča, da kupimo čas za zdravljenje osnovne bolezni, in tako damo bolniku možnost preživetja. Metodo se uporabi le pri res najhujših bolnikih, ki so praviloma mlajši in bi brez uporabe ECMO v naslednjih urah in dneh zanesljivo umrli.

Z ECMO se iz bolnikovega telesa s pomočjo zunanje črpalke odvzame vensko kri, ki se ji v posebni kapsuli odstrani ogljikov dioksid in se jo nasiči s kisikom, nato pa vrne nazaj v bolnika. Gre za zapleteno metodo zdravljenja, saj je v bolnikovo telo najprej potrebno natančno vstaviti ustrezne cevi, temu pa sledi nadzor in pravočasno ukrepanje v času zdravljenja na intenzivnem oddelku. Pri tem ne gre le za pomembno vlogo zdravnikov – intenzivistov, ampak seveda tudi medicinskih sester, ki morajo imeti specifično znanje o tej metodi in so nenadomestljive.

Aparat za zunajtelesni krvni obtok ECMO je sicer enak tistemu, na katerega so bolniki priključeni med operacijami. K uspehu zdravljenja veliko pripomore dobro sodelovanje s perfuzionisti in srčno-žilnimi kirurgi, ki pomagajo pri vstavljanju kanil v žile. Za zdravljenje z ECMO je izurjena vsa ekipa na KO za intenzivno interno medicino. Medicinske sestre so se izobraževale v enem največjih ameriških centrov ECMO v Houstonu in tudi v Milanu.

»Na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino (KOIIM) Interne klinike UKC Ljubljana  smo ECMO za odrasle internistične bolnike  v Slovenijo iz tujine prenesli leta 2009, in jo do danes uporabili pri 121 bolnikih,« je povedal prof. dr. Marko Noč, predstojnik KO za intenzivno interno medicino Interne klinike. In še dodal: »veselja vsega našega osebja  ob uspehih in potrtosti ob neuspehih, ki so seveda v medicini in zlasti na tem področju, ko gre za mlajše bolnike, vedno prisotni, se seveda ne da na kratko opisati. Namen današnje novinarske  konference pa je bil, da prikažemo prav posebno zgodbo. Primer mlade nosečnice, ki je zbolela za hudo obliko gripe. Ekipa KOIIM je šla s helikopterjem v UKC Maribor, vstavila zunajtelesni krvni obtok, bolnico prepeljala na naš oddelek (v 23. tednu nosečnosti), kjer je bolnica na zunajtelesnem obtoku ob pomoči naših porodničarjev v 26. tednu nosečnosti rodila nedonošeno punčko, ki so jo takoj prevzeli naši neonatologi … In zgodba se je dobro končala.«

ukclj-dsc_4601

Doc. dr. Miha Lučovnik, dr. med., vodja Enote za intenzivno nego nosečnic in porodnic KO za perinatologijo Ginekološke klinike je poudaril, kako pomembno je, da so na KO za intenzivno interno medicino Interne klinike uspeli podaljšati nosečnost iz 23. tedna na 26. teden, saj se z vsakim dnem poveča možnost za normalno rast in razvoj otroka. Deklica, ki se je rodila štiri mesece prekmalu, je ob rojstvu tehtala 820 gramov.

»Vsi ti otroci imajo lahko težave, ker so v razvoju nezreli. Z inkubatorjem pa jim skušamo nadomestiti maternico. Zgodbe, kot smo jo predstavili danes, se nas vse dotaknejo in želimo si, da bi bilo takih, s srečnim koncem, še več,« pa je še dodala asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodja Enote intenzivne nege in terapije novorojenčkov KO za perinatologijo Ginekološke klinike.

Strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Zlatko Fras, dr. med.:

»Zgodba sama zase pove vse. V medicini je nenehno treba slediti novostim in uvajati nove metode. Sodobna medicina nam namreč omogoča do nedavnega domala nepredstavljive dosežke zdravljenja. Ponosen sem, da delam in tudi lahko pomagam pri usmerjanju in razvoju medicine, saj dosegamo nove meje in to v pogojih, ki niso optimalni. Želel bi si, da bi imeli na KO za intenzivno interno medicino in tudi drugje po klinikah UKC Ljubljana boljše pogoje za delo. Ta zgodba je dokaz, da v UKC Ljubljana zmoremo, znamo in hočemo. Upam, da bo  to prepoznalo tudi širše okolje.«

Strokovna direktorica UKC Ljubljana, prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., je izpostavila, da na KO za intenzivno interno medicino Interne klinike sprejemajo najbolj bolne internistične bolnike.

»Osebje ima visok nivo znanja, in pomembno je timsko delo. Zavedamo se, da delajo v težkih pogojih, pomanjkanju prostora, pa kljub temu se zaposleni na tem kliničnem oddelku trudijo hoditi vštric z napredkom in uvajajo nove metode zdravljenja. Zagotovila imamo, da so v projekte nadaljevanja gradnje DTS, po zaključku 2. faze, ki trenutno poteka, vključene tudi enote intenzivne interne medicine in intenzivne terapije operativnih strok.«

Ob predstavljenem primeru noseče mamice, ki je zbolela za hudo obliko gripe, pa je prof. dr. Pfeifer izpostavila, kako zelo pomembno je cepljenje proti gripi, tako za vse zaposlene, kot seveda za širšo javnost in še posebej v tej rizični skupini, kot so nosečnice.

Sledite nam